| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga izvršitelja v izvršilnih postopkih v Republiki Sloveniji in primerjalnopravni zgledi : magistrska naloga
Gregor Marjanović, 2019, master's thesis

Abstract: Izvršilni postopek je sodni postopek katerega cilj je s pomočjo državne prisile opraviti izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Zakon o izvršbi in zavarovanju določa postopkovna pravila za prisilno realizacijo upnikove terjatve na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova, določa pravila za zavarovanje terjatev ter določa delovno področje in pooblastila izvršiteljev. V primeru denarnih terjatev im upnik na voljo več izvršilnih sredstev za poplačilo denarne terjatve, a pogosto je edina možnost izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin po 83. členu ZIZ. Ker so dolžniki pogosto (pre)zadolženi, ostali upniki pa so že posegli po drugem premoženju dolžnika, upniku v želji, da bi prišel do (hitrejšega) poplačila ne ostane drugega, da poseže na premično premoženje dolžnika. Če se upnik odloči za izvršbo na premičnine gre za izvršilno sredstvo pri katerem je potrebno opraviti neposredna dejanja izvršbe in določiti izvršitelja, ki bo poskušal doseči plačilo dolga. Področje izvršiteljev je bilo s sprejetjem ZIZ leta 1998 bistveno spremenjeno z uvedbo instituta zasebnega izvršitelja po vzoru francoske in nizozemske ureditve. Izvršitelji delujejo na podlagi podeljene koncesije s strani ministrstva za pravosodje, na podlagi izpolnjenih pogojev za opravljenje službe. Ministrstvo za pravosodje njihovo delo nadzira, kljub temu, da je opravljanje dela priznano kot svoboden, samostojen poklic. S spremembo in prenos službe izvršitelja v zasebno sfero je prišlo do razbremenitve dela sodišč tako z organizacijskega kot finančnega vidika, a praksa kaže, da se kljub temu soočajo z velikimi obremenitvami. Trenutno je v Republiki Sloveniji po podatkih Zbornice izvršiteljev Slovenije 32 izvršiteljev, ki so skupaj v letu 2018 imeli v upravljanju 117.163 izvršilnih zadev. Namen magistrske naloge je obravnava in potrditev ključne vloge izvršitelja pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe v primeru izterjave denarnih terjatev in pri izvrševanju sodnih odločb v družinskopravnih sporih. V ta namen se opredelijo pristojnosti izvršitelja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in pogled sodne prakse na njihovo delo. V povezavi s delom izvršitelja se predstavi nadzor nad njegovim delom, poslovanje ter odškodninska in disciplinska odgovornost. Z namenom oceniti trenutni položaj izvršiteljev v Republiki Sloveniji se primerjalnopravno predstavi sistem izvršiteljev v Združenem kraljestvu ter poda predloge za učinkovitejšo realizacijo v premičninskih izvršbah, upoštevajoč temeljne ustavne garancije.
Keywords: izvršitelj, zakon o izvršbi in zavarovanju, izvršba, rubež premičnin
Published in DKUM: 24.12.2019; Views: 1494; Downloads: 281
.pdf Full text (664,46 KB)

2.
Vpliv direktiv o potrošnikih na uporabo Rimske uredbe I
Gregor Marjanović, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljam varstvo potrošnika, kot pogodbeno šibkejše stranke vis a vi podjetniku oziroma trgovcu, v okviru pravil mednarodnega zasebnega prava oziroma vprašanja merodajnega prava v potrošniških sporih z mednarodnim elementom. Zaradi varstva potrošnika kot pogodbeno šibkejše stranke in cilja vzpostavitve celovitega sistema varstva le teh, je bilo sprejetih več direktiv, ki poleg materialnih pravil vsebujejo tudi kolizijske norme. V ospredju obravnave je razvoj potrošniškega varstva v EU, analiza člena 6 Rim I, kot osrednjega instrumenta za določitev relevantnega prava v potrošniških sporih z mednarodnim elementom in kritična presoja pravne ureditve, po kateri potrošniške direktive izključujejo uporabo člena 6 Rim I o potrošniških pogodbah v smislu člena 23 Rim I, ki določa, da ta uredba ne posega v druge akte EU, ki vsebujejo kolizijska pravila za pogodbena obligacijska razmerja. Izključenost je zaradi vsebinske in nomotehnične neskladnosti določb o uporabi prava v potrošniških direktivah neprimerna in posledično povzroča dodatne težave pri določitvi merodajnega prava v potrošniških sporih z mednarodnim elementom. V ta namen so podrobneje analizirane potrošniške direktive, z namenom prikazati njihov praktični pomen in vpliv na določitev prava in utemeljiti neprimernost ureditve v Rim I. Posebej je izpostavljena Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov, predvsem z vidika njene delne odprave vsebinske neskladnosti in njenim poskusom ureditve razmerja med Rim I in ostalimi instrumenti EU.
Keywords: varstvo potrošnika, mednarodno zasebno pravo, kolizijsko pravo, člen 6 Rimske uredbe I, potrošniške direktive
Published in DKUM: 12.09.2017; Views: 1399; Downloads: 143
.pdf Full text (1,04 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica