| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NAMESTITEV BREZ PRIVOLITVE
Anja Grobelnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Na področju psihiatričnega zdravljenja je opaziti trend večje avtonomije odločanja duševnih bolnikov, saj je izrednega pomena dejstvo, da mora tudi ta kategorija bolnikov ohraniti možnost soodločanja, če ne celo samoodločanja o njihovem zdravljenju. In ravno pri ukrepih kot je neprostovoljna hospitalizacija, je pomembno bolnika v največji možni meri, ki ga seveda njegovo zdravstveno stanje dopušča, pritegniti v postopek in mu zagotoviti vse pravice, ki izhajajo tako iz domačih kakor tudi tujih pravnih aktov. Posebna pozornost in skrb v sklopu zakonodaje o duševnem zdravju, se torej na podlagi varstva osebnostnih pravic duševno bolnega, namenja ukrepu namestitve brez privolitve, ki pomeni tudi omejitev ustavno zagotovljenih pravic. Slovenska pravna ureditev je bila na področju duševnega zdravja vse do uveljavitve Zakona o duševnem zdravju v primerjavi z večino zahodnih in vzhodnoevropskih držav, ki so že zdavnaj na novo pravno uredile področje ravnanja z duševno motenimi posamezniki, pomanjkljiva in zastarela. Pravice in položaj pacienta po sprejemu v psihiatrične bolnišnice, so bili pravno neurejeni, in tako tudi ni bilo konkretno določeno, kako se izvaja zdravljenje duševnih bolnikov, ki temu morda nasprotujejo. ZDZdr je v skladu z ustavnopravnimi izhodišči in zahtevami iz nekaterih mednarodnih dokumentov celovito uredil področje duševnega zdravja. Zakon je temelj za celostno obravnavo oseb z psihičnimi težavami, saj vzpodbuja interdisciplinarni pristop, in opredeljuje osnovna izhodišča za vzpostavitev mreže izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje. Poleg tega je ZDZdr uredil različne postopke neprostovoljne namestitve, tako prisilno namestitev v psihiatrično bolnišnico, kot v socialno varstveni zavod na varovani oddelek. Z institutom nadzorovane obravnave ter obravnave v skupnosti kot alternativnima ukrepoma je zakon vzpostavil pravni okvir za dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja. Kakorkoli, šele čas in praksa bosta dejansko pokazala morebitno potrebo po spremembah in izpopolnitvah le-tega.
Keywords: namestitev brez privolitve, duševna motnja, duševni bolnik, Zakon o duševnem zdravju, pravice bolnika, alternativa namestitvi brez privolitve.
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 677; Downloads: 41
.pdf Full text (561,71 KB)

2.
PRAVNI VIDIKI MANDATORNE MULTILATERALNE KOMPENZACIJE
Gregor Danko, 2011, master's thesis

Abstract: Sveženj zakonodajnih ukrepov, za preprečevanje zamud pri plačilih, je obogatil slovenski pravni red z institutom obveznega večstranskega pobotanja (mandatorna multilateralna kompenzacija), kakršnega sicer ni zaslediti v širšem evropskem prostoru. Omenjeni institut temelji na ideji obligacijskopravnega instituta pobotanja, torej sočasnega prenehanja vzajemnih denarnih obveznosti pogodbenih strank, ki je zaradi svojih prednosti nepogrešljivega pomena med drugim tudi v okviru insolvenčnih postopkov, v novejšem času pa tudi na področju ureditve preprečevanja zamud pri plačilih. Glede na materialnopravni temelj, ki je izhodišče pravnega okvirja oz. normiranja obveznega večstranskega pobotanja, avtor izhaja iz temeljnih splošnih načel obligacijskega prava, na podlagi katerih obravnava institut pobotanja. Znotraj nadaljnje poglobljene obravnave veljavne ureditve instituta obveznega večstranskega pobotanja so obravnavane tudi posebne oblike instituta pobotanja, kakor so urejene v okviru drugih pravnih področij, prav tako tesno povezanimi s cilji politike preprečevanja zamud pri plačilih. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem pogojev za pobotanje in izjemam od pogoja vzajemnosti po Obligacijskem zakoniku v razmerju do ureditve po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih, kakor tudi vprašanjem posredne vzajemnosti kot lex specialis pogoja po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih in njenim pravnim posledicam, problematiki odškodninske odgovornosti in neupravičene obogatitve, teku obresti, pravnim možnostim izpodbijanja večstranskega pobota v stečajnem postopku, problematiki cesije v zavarovanje in pobotanju nedolga. Avtor zaključuje obravnavo posameznih vprašanj ureditve instituta obveznega večstranskega pobotanja s kritičnim vrednotenjem posameznih pravnih učinkov, ki so posledica neusklajene pravne ureditve instituta obveznega večstranskega pobota s pravnim sistemom kot celote, svoje ugotovitve pa povezuje v zaokroženo celoto.
Keywords: Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, obvezno večstransko pobotanje, obligacijsko pravo
Published in DKUM: 19.04.2012; Views: 2854; Downloads: 318
.pdf Full text (2,79 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica