| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru
Gregor Škratek, 2020

Abstract: Blokovne stanovanjske soseske so bile prevladujoč koncept gradnje mest med leti 1945 in 1990 v vseh delih sveta, ne glede na gospodarsko in družbeno ureditev. Nastale so kot odgovor na specifične družbene razmere, hitro urbanizacijo in industrializacijo, ustrezale so vsaj trem načelom takratnega družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. V raziskavi smo proučili 40 blokovnih stanovanjskih sosesk v Mariboru, in sicer iz vidika morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti, prav tako smo proučili tloris stanovanj, osnovno celico sosesk. Blokovne soseske smo obravnavali v razmerju do mesta ter na ravni soseske in stanovanj. Z morfološko in funkcijsko analizo sosesk smo prikazali zasnovo soseske, tipologijo objektov in načine zazidanosti, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Obravnavo stanovanj smo omejili na strukturo, število in tip tlorisa. Na podlagi tega smo izluščili štiri obdobja izgradnje sosesk, ki so bile posledica stanovanjske politike, urbanističnega razvoja mesta ter spreminjanja ideje blokovne soseske.
Keywords: urbana geografija, urbana morfologija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Published in DKUM: 23.10.2020; Views: 961; Downloads: 76
URL Link to file

2.
Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru: morfološki, funkcijski in socialno-geografski oris
Gregor Škratek, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Mesto je konglomerat fizičnega, socialnega, ekonomskega in kulturno-civilizacijskega prostora. Hkrati je mesto bivalno okolje večjega dela prebivalstva. Pojavne oblike bivalnega okolja v mestu pa so zelo raznolike, od srednjeveške pozidave, starih meščanskih hiš, meščanskih vil, starih večstanovanjskih hiš, delavskih kolonij, enostanovanjskih hiš do stanovanjskih blokov. Stanovanjske soseske, natančneje blokovne stanovanjske soseske, so bile osnovni koncept gradnje stanovanj in posledica družbenih razmer po letu 1945, saj so ustrezale vsaj trem načelom družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. Hkrati so bile soseske prevladujoči koncept razvoja slovenskih mest vse do konca prejšnjega stoletja. V raziskavi smo proučevali blokovne stanovanjske soseske v Mariboru, ki smo jih prikazali s pomočjo morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti. Posebno pozornost smo namenili tudi osnovni celici sosesk – stanovanjem, ki smo jih obravnavali na nivoju soseske. Pri tem smo proučevali predvsem strukturo in število stanovanj. Raziskava pa je sledila tudi podrobnejši analizi, saj smo stanovanja obravnavali tudi samostojno in pri tem proučevali tloris, vrste prostorov in zasnovo. Z morfološko, funkcijsko in socialno analizo sosesk smo prikazali koncept soseske, objekte v njej, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Vse to je bilo ogrodje, na podlagi katerega smo lahko izluščili štiri faze izgradnje sosesk, ki so bile tudi posledica političnih odločitev glede stanovanjske gradnje v Mariboru. Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru so primer reševanja stanovanjske problematike nekega časa in zavzemajo znaten delež površine mesta. Raziskava pomeni doprinos k spoznavanju urbane geografije mesta Maribor, ki prikaže spreminjanje morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti sosesk v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Keywords: urbana geografija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 2070; Downloads: 281
.pdf Full text (29,18 MB)

3.
Stanovanjske soseske kot paradigma razvoja Maribora v drugi polovici 20. stoletja
Gregor Škratek, 2014, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava paradigmo stanovanjske soseske na primeru Maribora, ki je bila značilna pri izgradnji slovenskih mest v drugi polovici 20. stoletja. Namen prispevka je primerjati stanovanjske soseske med seboj ter spoznati morfološke in funkcijske značilnosti soseske v različnih obdobjih njihovega razvoja. Ugotovitve slonijo na primerjavi treh stanovanjskih sosesk v Mariboru, in sicer soseske Metalna, soseske ob Gosposvetski cesti in soseske S31.
Keywords: geografija naselij, mesta, stanovanjske soseske, Slovenija, Maribor
Published in DKUM: 16.04.2018; Views: 940; Downloads: 111
.pdf Full text (959,20 KB)
This document has many files! More...

4.
Ekovasi : alternativa obstoječemu načinu življenja
Gregor Škratek, Ana Vovk, 2013, professional article

Keywords: varstvo okolja, sonaravni razvoj, ekovasi, Slovenija
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 1488; Downloads: 31
URL Link to full text

5.
Delitev in upravno-teritorialna organiziranost slovenskega ozemlja na ravni NUTS 3
Gregor Škratek, 2013, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava upravno-politično delitev slovenskega ozemlja od nastanka dežel do danes v luči geopolitičnih razmer. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo (EU) 1. 5. 2004 so se zahteve glede upravno-politične delitve spremenile, saj EU zahteva poenotenje regij NUTS. Ker to vprašanje še do danes ni urejeno v zadovoljivi meri, prispevek podaja nov pogled na oblikovanje regij NUTS 3.
Keywords: politična geografija, upravna delitev, regije NUTS, Slovenija
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1240; Downloads: 171
.pdf Full text (406,11 KB)
This document has many files! More...

6.
Delitev in upravno-teritorialna organiziranost slovenskega ozemlja od leta 1867 do leta 2010
Gregor Škratek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Politični geografi se med drugim ukvarjajo tudi z vprašanjem organizacijskih pojavnih oblik držav. Morda se takšno zanimanje politične geografije mnogim zdi že zastarelo, vendar je danes, sedem let po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, še zelo aktualno. Večina geografov se pri svojem delu vsaj enkrat sreča s prikazovanjem statističnih podatkov po nekih teritorialnih enotah. To je dokaj enostavno opravilo, dokler ne potrebujemo podatkov za nekaj let nazaj in jih želimo prikazati. Tukaj največkrat nastopijo težave, saj nekateri brez premislekov povzemajo npr. podatke za Slovenijo iz popisa 1921 in jih nekritično primerjajo, ne zavedajoč se dejstva, da je bila takrat skoraj ena četrtina slovenskega ozemlja pod tujo oblastjo. Drug primer nekritičnega presojanja je primerjava podatkov po občinah, ki so se skozi čas ozemeljsko in imensko zelo spreminjale. Z namenom, da bi geografom olajšal raziskovalno delo, sem v tem diplomskem delu predstavil prostorsko organiziranost oz. upravno organiziranost slovenskega ozemlja od leta 1867 do danes. Ker je Slovenija že nekaj časa v Evropski zvezi, pa je vprašanje prostorske oz. upravno-teritorialne delitve ozemlja pomembno tudi iz gospodarskih in političnih razlogov. Slovenija še do danes nima vzpostavljene delitve na regije, oteženo pa je tudi predstavljanje podatkov na vseh nivojih NUTS, kot jih zahteva Evropska zveza. V diplomskem delu sem obdelal tudi to tematiko in predstavil vse dosedanje predloge novih pokrajin ter izdelal svoj model delitve Slovenije na pokrajine. Pri tem sem uporabil različne tematske karte in z metodo njihovega prekrivanja prišel do grobega obrisa novih pokrajin. Ker je bilo zelo težko določiti mejo med eno in drugo pokrajino, je bila uvrstitev občine v to ali ono pokrajino karseda objektivna, z upoštevanjem zgodovinskih, jezikovnih, gospodarskih in kulturnih povezav. Tako sem dobil 8 pokrajin, katerih imena sem večinoma povzel po zgodovinskih deželah in jih tako terminološko poenotil. Ker se s sedanjimi statističnimi pokrajinami nihče ne poistoveti, sem svojim predlogom dodal tudi grbe, ki simbolizirajo določeno pokrajino. Z namenom, da bi bil izdelek čim bolj objektiven, sem izdelal SWOT-analizo, ki sem jo podkrepil z obstoječo literaturo, ki se zavzema za večje ali majhne pokrajine.
Keywords: geografija, upravna delitev, regije, NUTS regije, Slovenija
Published in DKUM: 23.11.2011; Views: 1930; Downloads: 338
.pdf Full text (9,88 MB)

7.
ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE IN NJIHOVA UPORABA V INDIVIDUALNI GRADNJI OBJEKTOV
Gregor Škratek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pod pojmom alternativni viri energije označujemo vse oblike in načine koriščenja energije, ki so obnovljivi in so alternativa obstoječim konvencionalnim oblikam. V to skupino v osnovi prištevamo sončno, vetrno, vodno, geotermalno in energijo biomas. Vse te postajajo tudi vedno pomembnejše in dostopnejše običajnemu človeku, saj si bo moral v prihodnosti v svojem bivališču zagotavljati dobršno mero lastne energije. Pri tem bo moral spremeniti svoj način mišljenja in graditi energetsko varčnejše objekte, da bo v večji meri zadovoljeval energetske potrebe za svoje bivanje, V takšnih objektih bo potreba po energiji nepredstavljivo manjša, kot je to v klasičnih gradnjah s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta diplomska naloga predstavlja, katere oblike energije koristiti in na kakšen način. Ko se ozremo v nebo, se nam oblika energije, ki bo v prihodnosti zagotavljala energetsko preskrbo hiš, ponuja kar sama od sebe — sonce. Da diplomsko delo ne bi samo predstavilo oblik koriščenja alternativnih virov energije in podalo primer takšnega koriščenja, je bila v okviru tega diplomskega dela izvedena tudi anketa med učitelji tehnike in tehnologije v osnovnih šolah o tem, kako bi te vsebine lahko prenesli v šolski kurikulum in z okoljsko vzgojo in smotrno energetsko gradnjo ozavestili šolajoče se generacije.
Keywords: Alternativni viri energije, energetsko varčne hiše, naturacentrični pristop, ekološka ozaveščenost, šolski kurikulum.
Published in DKUM: 24.12.2010; Views: 5466; Downloads: 733
.pdf Full text (3,69 MB)

Search done in 3.48 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica