| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 144
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Zaposlovanje kadra naravoslovnih ved v podjetju Iskraemeco d.d.
Anka Laketič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Za vsako organizacijo je zelo pomembno, koga vključuje v svoje okolje, zato mora biti proces kadrovanja učinkovit. V diplomskem delu smo skušali ugotoviti, kakšen je proces kadrovanja v drugih organizacijah in stopnjo zadovoljstva novo zaposlenih kadrov naravoslovnih ved v podjetju Iskraemeco, d.d. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo raziskovali proces kadrovanja, pridobivanja, selekcije in planiranja kadrov, psihometrična testiranja, vpeljevanje novo zaposlenih ter upravljanje talentov. V empiričnem delu smo z anonimnim anketnim vprašalnikom preverjali zadovoljstvo novo zaposlenih kadrov naravoslovnih ved, kaj je pomembno za dolgoročno sodelovanje, kakšne so prednosti zaposlitve in kako vidijo proces zaposlovanja, selekcije in vpeljevanja kadrov naravoslovnih ved v podjetju Iskraemeco, d.d.
Keywords: zaposlovanje, kadrovanje, vpeljevanje kadrov
Published: 14.12.2020; Views: 160; Downloads: 27
.pdf Full text (1,52 MB)

2.
Vpliv osebnosti na stil vodenja
Amon Lavtar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Velikokrat v življenju smo slišali izraze, kot so: »ta človek je slab vodja« ali »rojen vodja« in podobno. V zgodovini in dandanes so vodje in šefi ipd. pomemben del življenja v izobraževalnih ustanovah ali v delovnem okolju, vodstvo je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na to, ali skupinska dejavnost uspe ali propade. V tem diplomskem delu je prikazana raziskava na področju povezave osebnosti s slogom vodenja. Prvi del raziskave predstavlja, kaj sploh je osebnost kot psihološki fenomen in kaj vpliva na človekov razvoj osebnosti. V praktičnem delu je predstavljeno, kakšen vpliv ima osebnost na človekov slog vodenja. Izvedeni so bili intervjuji, prek katerih smo definirali, kako se osebnost vrednoti pri slogu vodenja. Drugačne osebnosti imajo drugače miselne procese in s tem drugačne pristope k motiviranju podrejenih.
Keywords: vodstvo, osebnost, otroštvo, vzgoja, psihologija
Published: 03.11.2020; Views: 84; Downloads: 17
.pdf Full text (428,68 KB)

3.
Razlike med generacijami v doživljanju zadovoljstva z delom
Timotej Ribič, 2020, master's thesis

Abstract: Zaposlitev predstavlja ključen del našega življenja. Po zaključenem izobraževanju hitro sledi zasedanje določenega delovnega mesta. Opravljanje dela je bistveno za človekov biološki in družbeni obstoj. S tem namreč poskrbimo za svoj osebni razvoj, hkrati pa prispevamo k oblikovanju družbe in kulture. Skozi leta se naš pogled na delo in odvisnost od le-tega spreminja. V zgodnjih letih skrbimo za finančno stabilnost in neodvisnost, pozneje pa dajemo poudarek medsebojnim odnosom in dobri klimi. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili osnovne pojme, povezane z zaposlitvijo, delom, človekovimi življenjskimi obdobji, generacijami in delovnim okoljem. V empiričnem delu pa smo opravili raziskavo prek spletnega anketiranja, in sicer glede doživljanja zadovoljstva z delom in razlik med generacijami. Podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS, na podlagi dobljenih rezultatov pa smo ugotovili, da se skozi proces staranja spreminjajo prioritete in motivacija pri delu; da nam je v zgodnjih letih pomembnejša materialna oblika motivacije, kasneje bolj nematerialna; kaj vpliva na dejavnike zadovoljstva in da sta dejavnika pripadnost zaposlenih in zadovoljstvo z delom povezana. V diskusiji so podani predlogi za prispevanje k dobri organizacijski klimi in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Keywords: generacija, doživljanje zadovoljstva, zaposlitev, motivacija, management
Published: 03.11.2020; Views: 96; Downloads: 46
.pdf Full text (871,07 KB)

4.
Proces zaposlovanja v podjetju X, d.o.o.
Mateja Gantar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo se osredotoča na proces zaposlovanja v podjetju X, d.o.o. Želeli smo ugotoviti, kako so novo zaposleni v podjetju X zadovoljni s postopkom zaposlovanja in kako podjetje kadre pridobiva in izbira. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V prvem delu smo predstavili nekaj teoretičnih osnov in pogledov različnih avtorjev. Na kratko smo opredelili pojem kadrovskega menedžmenta in ključne naloge kadrovske funkcije. Podrobneje smo opisali proces pridobivanja in selekcije kadrov in preverili kakšne metode imajo podjetja na voljo pri teh dveh procesih. Teoretični del smo zaključili s kratkim pogledom v prihodnost upravljanja s človeškimi viri. V nadaljevanju smo na kratko predstavili podjetje in s pomočjo ankete odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Osredotočili smo se na novo zaposlene delavce v zadnjih treh letih. Ugotovili smo, da proces zaposlovanja kadrov v podjetju X poteka dobro, z nekaj pomanjkljivostmi, za katere smo predlagali določene izboljšave in nakazali smeri, za katere menimo, da bi lahko vsaj delno pripomogle k rešitvi.
Keywords: proces zaposlovanja, selekcija kadrov, pridobivanje kadrov
Published: 03.11.2020; Views: 106; Downloads: 11
.pdf Full text (1,85 MB)

5.
Nematerialno nagrajevanje in zadovoljstvo z delom
Jona Senčur, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Nagrada za dobro opravljeno večina ljudi dojema kot materialno. Predvsem pri zaposlitvi pomislimo na neko denarno nagrado, ki jo prejmemo ob fiksni plači. Čeprav je denar še vedno velik motivator za delo, pa v ospredje prihajajo tudi nematerialne nagrade. Ljudje danes dajejo velik pomen medosebnim odnosom, kolektivu, okolju v katerem delajo ipd. Velikokrat dajo pri iskanju zaposlitve tem dejavnikom prednost pred plačilom. Seveda ljudje potrebujejo denar, da si lahko zagotovijo osnovna sredstva za preživetje, pa vendar jim na delovnem mestu veliko vlogo igrajo tudi drugi dejavniki. Z lastno raziskavo smo na podlagi vzorca zaposlenih v kadrovskem podjetju preverjali tri hipoteze in iskali odgovore na tri raziskovalna vprašanja, ki so se nanašala na dojemanje tudi materialnih, vendar predvsem nematerialnih nagrad in posledičen vpliv le-teh na zadovoljstvo pri delu. Zanimalo nas je ali so jim omenjene nagrade sploh pomembne. Ugotovili smo, da nematerialnim nagradam pripisujejo pomemben pomen. Največ jim pomenita pohvala in možnost izobraževanja. Pomembni so tudi odnosi z nadrejenimi, s katerimi se dobro razumejo in z njihove strani redno prejemajo pohvale in druge oblike nematerialnih nagrad. Ker je prisoten uspešen sistem nagrajevanja in zaposleni te nagrade dobivajo v zadostni meri, je tudi njihovo zadovoljstvo z delom večje. Podjetje deluje uspešno in ima urejen sistem nagrajevanja, zato menimo, da morajo s takim delom nadaljevati tudi v prihodnje. Dokler bodo njihovi zaposleni uspešni, bo tudi podjetje konkurenčno na trgu. Če bodo zaposleni zadovoljni, bodo vztrajali pri zaposlitvi in s tem v podjetju ne bo fluktuacije, ta podjetjem predstavlja dodatne stroške, predvsem pa tudi porabo časa.
Keywords: - nematerialne nagrade - zadovoljstvo z delom - zaposleni
Published: 13.06.2019; Views: 764; Downloads: 131
.pdf Full text (886,12 KB)

6.
Mobing – psihično nasilje na delovnem mestu v podjetju X
Lea Žavbi, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Mobing ali psihično nasilje na delovnem mestu v sodobnem svetu postaja resen problem, ki se žal pojavlja v mnogih organizacijah. Mobing ima negativen vpliv na zaposlene, zato je pomembno, da se vodje s problemom čim prej soočijo in ga poskušajo v najkrajšem možnem času odpraviti. Posledice mobinga so lahko zaskrbljujoče, saj zaposleni lahko izgubijo delovno vnemo, se začnejo zapirati vase, doživljajo psihične in zdravstvene težave, ki vplivajo tudi na sam potek in rezultate dela. Žrtvam mobinga je treba ponuditi strokovno pomoč in podporo, ter se z njimi pravočasno in pravilno pogovoriti. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo opredelili mobing, pogledali razvojne stopnje mobinga, preučili njegove posledice in ukrepe za omejevanje oziroma preprečevanje mobinga. V praktičnem delu pa smo izvedli anonimno anketo, v kateri je sodelovalo 24 zaposlenih. Raziskavo smo izvedli v podjetju X, z njo pa smo želeli opozoriti na resnost problema mobinga, poiskati rešitve, ki bi ga lahko preprečile ali omejile, ter ugotoviti, kakšne so njegove posledice. Naša raziskava je pokazala, da je bilo v danem podjetju več kot tretjina zaposlenih žrtev mobinga, od tega kar 66,67 odstotka žensk. Zaposleni ocenjujejo, da je za mobing v podjetju v največji meri krivo nespoštovanje, slaba komunikacija in slabi medsebojni odnosi. Kot največjo posledico mobinga pa navajajo slabšo produktivnost in pomanjkanje zbranosti na delovnem mestu. Menimo, da bi se mobing v podjetjih dalo omejiti, in sicer z dodatnimi izobraževanji in usposabljanji delavcev, ustvarjanjem kulture sodelovanja in zaupanja med zaposlenimi ter zavedanjem vodij, da so prav zaposleni njihovo največje bogastvo, ki ustvarja uspeh organizaciji. Prav tako menimo, da na organizacijsko klimo pozitivno vplivajo neformalna druženja, kot so team buildingi, saj gradijo zaupanje, zmanjšujejo konflikte in spodbujajo komunikacijo ter sodelovanje med zaposlenimi.
Keywords: mobing, trpinčenje, žrtve, napadalci, posledice
Published: 21.05.2019; Views: 760; Downloads: 123
.pdf Full text (726,09 KB)

7.
Pripadnost in zavzetost zaposlenih v podjetju Domel, d.o.o.
Leon Markelj, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Delodajalci se v obdobju gospodarske rasti in hitrih sprememb v poslovnem okolju srečujejo z povečano fluktuacijo in težavami pri pridobivanju novih kadrov. V tem času je še toliko bolj pomembno, da podjetja kader, ki ga pridobijo, ohranijo v podjetju, usposabljajo in razvijajo. Vodje se tako morajo zavedati pomena zavzetih in pripadnih zaposlenih, ki s svojo vnemo, prisotnostjo in trudom skrbijo za uspešen razvoj in rast podjetja. Tudi podjetje Domel se v zadnjem času srečuje s podobnimi težavami. Menimo, da pri tem ključno vlogo igrajo vodstvo podjetja, nadrejeni in kadrovski oddelek, saj s pravilno selekcijo kadrov lahko pripomore k iskanju zaposlenih, ki izkazujejo skupne vrednote s podjetjem, ter iščejo varno zaposlitev. Pripomore lahko tudi k povečanju usposabljanj in izobraževanj, saj so anketiranci izpostavili pomanjkanje le-teh. Kot smo že omenili je stanje na trgu dela tako, da je ponudba večja od povpraševanja, zato ljudje zaradi večje izbire iščejo delodajalca, pri katerem bodo prejemali dobro plačilo, kjer bodo imeli priložnosti za osebno rast in napredovanje, ter dobre odnose s sodelavci in nadrejenimi. Nadrejeni bi morali poskrbeti, da z zaposlenimi komunicirajo, jih učijo, jim dajejo pohvale za dobro opravljeno delo, ter jim dajejo ustrezne možnosti za razvoj in napredek. Zaradi povečanega obsega dela so nadrejeni tudi zelo obremenjeni, tako da pogosto primanjkuje časa, da bi se posvetili zaposlenim. Na podlagi ankete, smo ugotavljali stopnjo zavzetosti anketirancev v dveh poslovnih enotah. Stopnja zavzetosti nas je zanimala predvsem iz razloga, ali imajo anketiranci za delo ustrezna sredstva, kakšni so odnosi med sodelavci in nadrejenimi, v kolikšni meri nadrejeni spodbujajo zaposlene za dobro opravljanje dela in nenazadnje, ali so anketiranci mnenja, da imajo v podjetju dovolj možnosti za osebno rast in napredovanje. S pomočjo ankete smo merili stopnjo organizacijske pripadnosti v obeh oddelkih. Razlog za merjenje le-te je bil v povezavi s stalnostjo zaposlenih v podjetju, saj ima podjetje v obeh poslovnih enotah težave z odhajanjem zaposlenih in težave pri iskanju novega kadra. Na podlagi analize rezultatov ankete smo ugotovili srednje stopnje vseh treh vrst pripadnosti.
Keywords: pripadnost, zavzetost, Domel, d.o.o.
Published: 24.09.2018; Views: 961; Downloads: 125
.pdf Full text (1,14 MB)

8.
Strah dovoljuje mobing na delovnem mestu
Romana Sprager, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu, mobing, je vedno bolj aktualna problematika današnjega časa. Potrebno se je s problemom soočiti in ga v dobro vseh vključenih, v najkrajšem času odpraviti oziroma ga preventivno preprečiti. Kdo so največkrat žrtve, od koga so največkrat trpinčene in kako ravnati v primeru trpinčenja na delovnem mestu, je naloga vseh, ki se zavedamo problema, da žrtvam pomagamo in jih v tem ne puščamo samih. Mobing je z vidika človekovega dostojanstva neetično dejanje in ima na organizacijo negativen vpliv. Ta negativen vpliv se odraža kot nezadovoljstvo zaposlenih, slabem organizacijskem vzdušju, absentizmu in dolgoročno posledično tudi zdravju zaposlenih ter rezultatih dela. Opravljena raziskava je pokazala, da se problem mobinga, odraža predvsem v nezadostnem informiranju in znanju zaposlenih s področja mobinga oziroma njegovi ozaveščenosti. Vsi vključeni v procesu mobinga se ne zavedajo tako svojih dejanj, odgovornosti ter na drugi strani svojih pravic. Okolica na trpinčenje ne odreagira pravočasno zaradi strahu ali neznanja, zaradi česar je problem še toliko večji. Implementacija informiranja, izobraževanja in usposabljanje zaposlenih, bi bistveno zmanjšalo razsežnost problema, prav tako zavedanje vodilnih v podjetju, da navsezadnje so največje bogastvo podjetja ravno zaposleni, zato bi bilo potrebno graditi na izboljšanju organizacijske klime, odnosov in povečati skrb za njihovo zdravje in dobro počutje.
Keywords: - Mobing - Trpinčenje na delovnem mestu - Šikaniranje - Upravljanje organizacijskega vedenja - Organizacijska kultura
Published: 13.09.2018; Views: 622; Downloads: 157
.pdf Full text (918,42 KB)

9.
Izgorelost na delovnem mestu v kadrovski agenciji
Sanja Manojlovič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Obravnavamo izgorelost na delovnem mestu v kadrovski agenciji. Sindrom izgorelosti je ena od najpogostejših poklicnih bolezni in problem današnjega časa, ki povzroča precejšnje socialne in ekonomske izgube. V teoretičnem delu smo se s pregledom literature seznanili s pojmom izgorelosti na delovnem mestu. V nadaljevanju smo predstavili stopnje izgorevanja ter pri vsaki stopnji izpostavili ključne simptome. Natančno smo opisali vzroke in posledice izgorelosti, s katerimi se sooča tako posameznik kot tudi organizacija ter temu primerno izoblikovali ukrepe za zmanjšanje izgorelosti. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali prisotnost stresa in izgorelosti zaposlenih v kadrovski agenciji. Poleg tega nas je zanimalo v kolikšni meri delovna doba zaposlenih vpliva na izgorelost ter ali se izgorelost med zaposlenimi v kadrovski agenciji razlikuje glede na vrsto izobrazbe in vrsto zaposlitve. Raziskovali smo najpogostejše vzroke in simptome, ki se pojavljajo med zaposlenimi v kadrovski agenciji ter najpogostejše ukrepe, katere opravljajo zaposleni proti izgorelosti. V zadnjem delu, smo na osnovi empiričnega dela, odgovorili na raziskovalna vprašanja ter oblikovali temu primerna priporočila za zmanjševanje stresa in preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu v kadrovski agenciji, ki so namenjena tako delodajalcu kot zaposlenim.
Keywords: Izgorelost, izgorelost na delovnem mestu, simptomi izgorelosti, vzroki izgorelosti, ukrepi izgorelosti
Published: 13.09.2018; Views: 464; Downloads: 98
.pdf Full text (663,88 KB)

10.
Mobing – nasilje na delovnem mestu
Sandra Velov, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V teoretičnem in raziskovalnem delu smo preučili tematiko mobinga oz. nasilja na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo pojasnili, kaj je mobing ter kakšne vrste in oblike mobinga poznamo. Nato smo prikazali, kateri so možni vzroki za pojav mobinga ter njegove posledice. V nadaljevanju smo opredelili, kateri so izvajalci in žrtve mobinga ter predlagali nekatere ukrepe za preprečitev mobinga. V raziskovalnem delu nas je zanimalo, koliko je mobing prisoten v Biotehniškem centru Naklo, kateri so najpogostejši vzroki za pojav mobinga, kdo so največkrat njegove žrtve, kakšne so lahko posledice ter kdo so največkrat njegovi izvajalci. Zanimalo nas je tudi, kakšne oblike mobinga so zaposleni v Biotehniškem centru Naklo doživeli oz. opazili ter kakšni ukrepi obstajajo za njegovo preprečitev. Ugotovili smo, da je mobing prisoten v organizaciji, najpogosteje v psihični obliki. Prav tako smo ugotovili, da slabo vodstvo in časovni pritiski največkrat povzročajo mobing. Izkazalo se je, da so žrtve mobinga moški in ženske. Povzročitelji so največkrat nadrejeni ter sodelavci. Prav tako smo ugotovili tudi možne posledice, ki se pojavijo kot rezultat mobinga in kako te posledice vplivajo na organizacijo in na zaposlene. Izkazalo se je, da so splošna utrujenost, nezmožnost koncentracije pri delu ter razočaranje največkrat posledice mobinga. Kot pomoč pri preprečevanju mobinga smo predlagali preventivne ukrepe s strani posameznikov in s strani organizacije. Anketiranci menijo, da sta zaupati nadrejenemu ter nagovor napadalca najbolj ustrezna ukrepa za preprečitev mobinga s strani posameznika. Prav tako se je izkazalo, da sta ukrepa sankcije zoper napadalce ter izobraževanje zaposlenih o mobingu in njegovih posledicah najbolj ustrezna za preprečitev mobinga s strani organizacije.
Keywords: mobing, trpinčenje, psihično nasilje, Biotehniški center Naklo, konflikt
Published: 13.09.2018; Views: 1004; Downloads: 147
.pdf Full text (952,91 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica