Search the digital library catalog

Abstract: Digital technologies can be a key component in helping older adults maintain their autonomy and quality of life in their homes and communities. The purpose of this scoping review was to examine the existing literature on the role of assistive digital technologies in promoting a higher quality of life and independent living for older adults by supporting their self-regulation in various aspects of daily living. The review was conducted and reported in accordance with PRISMA guidelines. Major electronic databases were searched to identify relevant articles published between 2012 and 2022. A total of 972 articles were identified, of which 19 articles met all inclusion criteria. Results are presented in four categories: (i) types of digital technologies, (ii) quality of life domains, (iii) quality of life benefits, and (iv) technological aspects supporting self-regulation. Our review also showed that successful adoption of assistive technologies depends on older adults’ trust in these technologies and the perceived benefits of technological support. Early involvement of older adults in the development of assistive technologies appears to play an important role in their technological self-efficacy. The limitations of the studies reviewed are discussed, and some general guidelines for future research in this area are suggested.
Keywords: digitalna tehnologija, podporna tehnologija, kakovost življenja, staranje, samouravnavanje, pregledni članek, digital technology, assistive technology, quality of life, aging, self-regulation, scoping review
Published in DKUM: 27.02.2024; Views: 348; Downloads: 8
Link to full text

Abstract: V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšne cilje za spremembo osebnostnih lastnosti imajo študenti psihologije in kako se ti cilji povezujejo z njihovo samooceno osebnosti in oceno njihove osebnosti s strani pomembnih drugih. Zanimalo nas je tudi, ali se želijo posamezniki bolj spremeniti, če je samospoštovanje, samoučinkovitost ali psihično blagostanje nižje izraženo. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri lahko s pomočjo intervencije za spodbujanje namernih sprememb v osebnosti udeleženci dosežejo želene spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih in kakšni so učinki sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju. Naš vzorec je zajemal 61 študentov, starih med 19 in 24 let, ki so izpolnili vprašalnike BFI, C-BFI, SPANE, SWLS, RPWB, SLCS-R in GSES. Vprašalnik BFI – bližnji je bil uporabljen za oceni osebnosti udeležencev s strani starša in prijatelja. Udeleženci so sodelovali v trimesečni intervenciji, katere namen je bil spodbuditi namerne spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih. Spremembe v izraženosti osebnostnih lastnosti med začetkom in koncem semestra smo preverili s pomočjo Wilcoxovega testa predznačnih rangov. Za preverjanje učinkov sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Ugotovili smo, da si udeleženci nižje izražene ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost želijo zvišati, višje izražen nevroticizem pa znižati. Posamezniki si želijo zvišati/znižati tiste osebnostne lastnosti, za katere so prijatelji ali starši ocenili, da so nizko/visoko izražene. Posamezniki z nižjim samospoštovanjem si želijo osebnostne lastnosti bolj spremeniti, medtem ko si bolj samoučinkoviti osebnostnih sprememb želijo v manjši meri. Osebnostno se želijo bolj spremeniti tisti posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, doživljajo nižjo pozitivno in višjo negativno emocionalnost ter imajo nižje izraženo psihološko blagostanje. Naša trimesečna intervencija je bila učinkovita pri posameznikih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali zvišati ekstravertnost in znižati nevroticizem. Pri udeležencih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali vestnost, je med semestrom prišlo do učinka v obratno smer, saj se je izraženost znižala in ne zvišala. Znotraj subjektivnega blagostanja nismo ugotovili, da bi spremembe v osebnosti med semestrom pomembno napovedovale večjo porast v zadovoljstvu z življenjem. Medtem ko smo ugotovili, da zvišanje odprtosti med začetkom in koncem semestra napoveduje večji porast v psihološkem blagostanju v tem obdobju. Naša raziskava je prva tovrstna v našem okolju, in kaže, da si posamezniki želijo sprememb v osebnosti ter da so namerne spremembe v osebnosti mogoče. Poleg tega se kaže pozitiven učinek sprememb v osebnosti na psihološko blagostanje.
Keywords: cilji za spremembo osebnosti, namerne spremembe v osebnosti, samospoštovanje, samoučinkovitost, blagostanje
Published in DKUM: 21.01.2021; Views: 1044; Downloads: 287
Full text (1,13 MB)

Abstract: Pretekle raziskave so pokazale, da posamezniki poročajo o različnem razpoloženju glede na dan v tednu. Namen raziskave je bil preučiti dejavnike, s katerimi lahko pojasnimo variabilnost razpoloženja glede na dan v tednu. Razpoloženje smo napovedovali s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, ki določajo stabilne vidike posameznikovega čustvenega odzivanja, ter s posameznikovo psihološko oceno situacije, ki lahko pojasni variabilnost razpoloženja v specifičnih situacijah. Vzorec je zajemal 145 udeležencev, od tega 46 (31,7 %) moških in 99 (68,3 %) žensk, povprečne starosti 36,3 let (SD = 11,99). Naloga sodelujočih je bila, da vprašalnike izpolnijo dvakrat (v sredo in soboto), obakrat med 9.30 in 10.30 uro. Udeležence smo vprašali o njihovi trenutni aktivnosti in s kom ter kje so se v tistem trenutku nahajali. Sledila sta Vprašalnik Situacijskih osem (S8*) in Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti (PANAS). Vprašalnik velikih pet (BFI-K) so izpolnili samo prvič. Rezultati so skladno s pričakovanji pokazali, da so posamezniki doživljali nižjo PE in nižjo NE v soboto kot v sredo. V sredo so doživljali višjo PE in višjo NE kot v soboto. Tudi psihološke ocene situacij na dimenzijah DIAMONDS so se po pričakovanjih razlikovale glede na dan v tednu; na dimenzijah dolžnost, intelekt, ovire, negativnost, zavajanje in socialnost so bile višje v sredo, na dimenzijah pozitivnost in iskanje partnerja pa so bile višje v soboto. Ugotovili smo, da je pozitivnost najmočnejši situacijski napovednik PE, negativnost pa najmočnejši napovednik NE. Tudi faktorji osebnosti so se izkazali kot pomembni napovedovalci razpoloženja. Izpostavimo lahko nevroticizem, ki se je pri obeh dneh izkazal kot statistično pomemben napovednik NE in ekstravertnost, ki se je izkazala kot statistično pomemben pozitiven napovednik PE v sredo, medtem ko v soboto ni statistično pomembno doprinesla k napovedovanju PE. V raziskavi smo preverjali tudi interakcije med osebnostnimi lastnostmi in subjektivno oceno situacije pri napovedovanju razpoloženja, vendar se tako v sredo kot v soboto niso izkazale kot pomemben napovednik razpoloženja. Čeprav stabilna osebnostna struktura v veliki meri pojasnjuje stabilne dimenzije našega čustvenega doživljanja, to variira glede na situacijo, zato moramo, če želimo razumeti, kako se posameznik v danem trenutku počuti, upoštevati tudi situacijske značilnosti in interakcijo med obema. Pričujoča raziskava je zato dodala celovito preučevanje razlik v subjektivni zaznavi situacije med delovnim tednom in čez vikend.
Keywords: razpoloženje, osebnost, situacija, pozitivna emocionalnost, negativna emocionalnost, Situacijskih osem – DIAMONDS.
Published in DKUM: 09.03.2020; Views: 1268; Downloads: 152
Full text (1,58 MB)

Abstract: Klicni centri so pomemben del dnevnih poslovnih dejavnosti večine podjetij in imajo velik vpliv na samo perspektivo ter stališče stranke glede organizacije, to pa je navsezadnje tudi pokazatelj uspešnosti poslovanja. V zadnjih letih so raziskave pokazale, da ima velik vpliv na delovno uspešnost zaposlenih delovna zavzetost, saj je povezana s številnimi pozitivnimi organizacijskimi izidi. V naši raziskavi smo tako želeli ugotoviti, kateri osebnostni dejavniki in dejavniki delovnega okolja napovedujejo delovno zavzetost in delovno uspešnost pri agentih v klicnih centrih. Uporabljeni so bili samoocenjevalni vprašalnik delovne učinkovitosti, Utrechtska lestvica zavzetosti pri delu (UWES-9), vprašalnik delovnih zahtev in resursov in vprašalnik Velikih pet (BFI-K). V raziskavi je sodelovalo 106 agentov iz klicnih centrov v Sloveniji, od tega 64,2 % žensk in 35,8 % moških. Največ jih spada v starostno skupino od 21 do 30 let (56,6 %). Rezultati so pokazali, da se z delovno zavzetostjo pozitivno povezujeta dve osebnostni lastnosti: sprejemljivost in vestnost, medtem ko se nevroticizem povezuje negativno. Prav tako so se pozitivno povezovali vsi delovni viri, ki smo jih vključili v analize, opora s strani nadrejenih, opora s strani sodelavcev in avtonomija. Z delovno uspešnostjo so se pozitivno povezovale štiri osebnostne lastnosti: sprejemljivost, vestnost, ekstravertnost in odprtost, medtem ko se je nevroticizem povezoval negativno. Pozitivna povezava je tudi bila z delovnim virom opore s strani sodelavcev in z delovnimi zahtevami. Prav tako smo potrdili pozitivno povezavo med delovno zavzetostjo in delovno uspešnostjo. Kot individualna pomembna napovednika, ki prispevata k variabilnosti delovne zavzetosti, sta se izkazala vestnost in opora s strani nadrejenih, delovno uspešnost pa napovedujejo tri osebnostne lastnosti, in sicer vestnost, odprtost in sprejemljivost. Delovne zahteve in delovni viri se niso izkazali kot napovedniki delovne uspešnosti. Ugotovitve torej potrjujejo hipotezo, da tako osebnost kot dejavniki delovnega okolja napovedujejo zavzetost zaposlenih. Pri napovedovanju uspešnosti pa so se kot pomembni napovedniki izkazale le osebnostne lastnosti.
Keywords: klicni centri, delovna zavzetost, delovna uspešnost, delovni viri in zahteve, osebnostne lastnosti
Published in DKUM: 22.10.2018; Views: 1534; Downloads: 0