| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Finančna analiza investicije v hladilnico s kontrolirano atmosfero
Gašper Žerjal, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Na svetovni ravni se je od leta 1990 pridelava ameriških borovnic (Vaccinum corymbosum L.) povečala za štirikrat. V Sloveniji je trenutno posajenih nekaj deset hektarjev nasadov ameriških borovnic. Največ na Ljubljanskem barju, kjer se pridelava kljub ugodnim razmeram in povpraševanju ni zelo razširila. Zaradi kratke sezone obiranja in presežkov na trgu v poletnih mesecih se lahko v hladilnici s kontrolirano atmosfero podaljša obstojnost plodov ter izven sezone potencialno dosega višje prodajne cene. V magistrskem delu je s pomočjo razvitega simulacijskega modela ocenjena ekonomika 10 ha velikega nasada ameriških borovnic in investicija v hladilnico s kontrolirano atmosfero po metodi neto sedanje vrednosti (NSV). Zaradi spremenljivih razmer na trgu in nihanja letnih pridelkov so analizirani trije scenariji, v katerih sta ključni spremenljivki predvidena prodajna cena za kilogram ameriških borovnic in hektarski pridelek. Pridelava je s finančnega vidika v vseh analiziranih scenarijih upravičena. Za prvi scenarij je ocenjen najvišji koeficient ekonomičnosti (KE = 1,23), najnižji ocenjeni KE je v primeru tretjega scenarija (1,02). Ocenjena NSV znaša po desetih letih ob 4% diskontni stopnji pri prvem scenariju 408.027 €, pri drugem scenariju -175.027 € in pri tretjem scenariju 163.447 €. Rezultati so pokazali, da se investicija povrne v predpostavljenem času samo v primeru prvega in tretjega scenarija.
Keywords: investicija, ekonomika, kalkulacije, ameriške borovnice, hladilnica
Published in DKUM: 19.11.2018; Views: 1886; Downloads: 12
This document has many files! More...

2.
Preusmeritveni načrt manjše pretežno poljedelske konvencionalne kmetije v ekološko
Gašper Žerjal, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V Sloveniji in drugih državah Evropske unije je opazen trend rasti ekoloških kmetij in povpraševanja po ekoloških pridelkih. Kmetije se za preusmeritev v ekološko kmetijstvo odločajo iz ekonomskih, okoljskih ali svetovnonazorskih razlogov ob predpostavki, da preusmeritev podpirajo tudi družbeno politične okoliščine. Za manjšo (6,64 ha) pretežno poljedelsko konvencionalno kmetijo iz severovzhodne Slovenije je izdelan preusmeritveni načrt. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit simulacijski model, s katerim lahko s pomočjo ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve v ekološko pridelavo. Kalkulacije so izdelane za tri obdobja: konvencionalno, preusmeritev in obdobje po preusmeritvi, ko je dosežen ekološki status pridelkov. Izhodišče za kalkulacije je konvencionalna pridelava v letu 2015, temu sledita dve leti preusmeritvenega obdobja s potrebnimi spremembami, s katerimi postane način pridelave skladen z ekološkimi predpisi. Finančni rezultat konvencionalne pridelave je izračunan z obračunskimi kalkulacijami in znaša 837 €. Na podlagi planskih kalkulacij je v obdobju preusmeritve predviden finančni rezultat 3.343 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa 9.075 €. V SWOT analizi so predstavljeni pozitivni in negativni dejavniki, ki lahko vplivajo na sprejemanje odločitve za preusmeritev in druge načrtovane spremembe na kmetiji. Zaključujemo, da je pridelava z ekonomskega vidika upravičena v vseh treh obdobjih, je pa finančni rezultat v primerjavi s konvencionalno pridelavo že v preusmeritvi večji za 4x in celo za 10x po doseženem statusu ekološki. Navkljub odličnim ekonomskim kazalcem bo tudi v tem primeru za morebitno preusmeritev odločilen splet več dejavnikov.
Keywords: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekonomika, kalkulacije
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 2562; Downloads: 512
.pdf Full text (860,42 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica