1. Ontološki status bioloških vrst kot naravnih vrst in problem križanja kategorij : doktorska disertacijaUrška Martinc, 2024, doctoral dissertation Abstract: V disertaciji predstavimo enega od osrednjih problemov v filozofiji biologije, in sicer
problem bioloških vrst kot naravnih vrst. Čeprav v začetku predstavimo uveljavljene
definicije naravnih vrst, se v nadaljnji analizi izkaže, da je definiranje problematično, in sicer
zaradi preozkega okvira definiranja. To se predvsem pokaže pri dokazovanju bioloških vrst
kot naravnih vrst in pri dokazovanju družbenih vrst kot naravnih vrst. Na začetku v disertaciji
obravnavamo in analiziramo tradicionalne poglede ter stališča, v nadaljevanju analiziramo
tudi modernejše. Skozi analiziranje ontološkega statusa bioloških vrst kot naravnih vrst
dokazujemo naravnost izbranih vrst, kar predstavimo tudi v nadaljevanju pri problematiki
družbenih vrst. V disertaciji predstavimo tudi problematiko presečnosti kategorij in s tem
izpodbijamo določene trditve, ki zagovarjajo nenaravnost vrst s presečnimi kategorijami. S
pomočjo opredelitve problema presečnosti v disertaciji predstavimo in analiziramo trditve,
da so biološke in družbene vrste lahko naravne vrste, in zagovarjamo trditev, da je to možno
navkljub presečnosti kategorij teh vrst.
Rešitev problematike ontološkega statusa naravnosti bioloških in družbenih vrst
predstavimo z zagovorom trditev, ki utemeljujejo definiranje osrednjih pojmov in iskanje
bistvenih značilnosti ter robnih pogojev glede na področja analiziranja.
Keywords: naravne vrste, biološke vrste, presečnost kategorij, ontološki status, esencializem, družbene vrste.
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 12
 Full text (2,09 MB) |
2. Osamitev in karakterizacija bakterije clostridioides difficile iz vzorcev komposta in iztrebkov malih sesalcev : magistrsko delo študijskega programa 2. stopnjeKlemen Tršinar, 2024, master's thesis Abstract: Clostridioides difficile je Gram pozitivna, striktno anaerobna bakterija, ki tvori zelo odporne spore, in velja za eno najpomembnejših človeških črevesnih patogenih bakterij. Čeprav so najbolj raziskan rezervoar bakterije bolnišnična okolja, se v zadnjem času zaradi pogostejših okužb izven bolnišnic pojavlja več raziskav o okoljskih rezervoarjih. Spore, ki jih tvori bakterija, so odporne na različne kemične in fizikalne dejavnike ter se lahko prenašajo med različnimi okolji. Prisotne so v prsti, vodi, domačih kompostnikih, rečnih sedimentih, našli so jih na površinah v gospodinjstvih, podplatih obuval in šapah domačih živali. V okviru magistrske naloge smo preverili pogostost in raznolikost PCR-ribotipov v vzorcih komposta in iztrebkih malih sesalcev. Okrog vsakega od treh kompostnikov smo nastavili 6-8 živolovnih pasti za male sesalce. Vzporedno z ulovljenimi malimi sesalci smo vzorčili kompostnike na treh vzorčnih mestih. Skupno smo tako zbrali 9 vzorcev komposta in 16 vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Male sesalce smo determinirali do vrste in jih izpustili nazaj v okolje. Za nadaljnjo analizo smo uporabili le njihove iztrebke. Na bakterijo C. difficile je bilo pozitivnih vseh 9 vzorcev komposta in 2 vzorca iztrebkov malih sesalcev, kar je predstavljalo 12,5 % vseh vzorcev malih sesalcev. Skupno smo osamili 103 izolata, 91 iz vzorcev komposta in 12 iz vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Izolate smo razvrstili v 10 različnih PCR-ribotipov. Toksigen je bil samo en PCR-ribotip, in sicer 014/020, ki je pripadal toksinotipu 0. Iz iztrebkov smo osamili dva različna PCR-ribotipa. PCR-ribotip SLO 308 smo izolirali tako iz iztrebka malega sesalca kot iz vzorca komposta na isti lokaciji, kar nakazuje na možen prenos C. difficile med malimi sesalci in kompostom.
Keywords: Clostridioides difficile, osamitev, mali sesalci, kompost, Eno zdravje, molekularna karakterizacija, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (4,31 MB) |
3. Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče na Ljubljanskem barjuAnton Velušček, Katarina Čufar, Metka Culiberg, Borut Toškan, Janez Dirjec, Vesna Malez, Franc Janžekovič, Marijan Govedič, 2004, original scientific article Abstract: Predstavljamo rezultate interdisciplinarnih raziskav na
novoodkriti koliščarski naselbini Črešnja pri Bistri na Ljubljanskem barju, ki jo okvirno datiramo v 36. stoletje pr. Kr. V prispevku obravnavamo stratigrafijo, arheološke najdbe, dendrokronološke raziskave, raziskave makroskopskih rastlinskih ostankov, ostanke sesalske makrofavne, ptičev in rib.
Keywords: Bistra (Vrhnika), Ljubljansko barje, kolišča, bakrena doba, datiranje, dendrokronologija, rastlinski ostanki, živalski ostanki, ptice, ribe, arheologija, Slovenija
Published in DKUM: 18.09.2024; Views: 0; Downloads: 3
 Link to full text |
4. Contribution to the knowledge of Neuropterida (Raphidioptera, Neuroptera) of Serbia collected in the period 2015-2016Dušan Devetak, Predrag Jakšić, Ana Nahirnić, Franc Janžekovič, Tina Klenovšek, Jan Podlesnik, Vesna Klokočovnik, 2023, original scientific article Abstract: As a result of field studies in 2015-2016 in Serbia, mainly during two field collecting trips, four species of Raphidioptera and 65 species of Neuroptera were collected. The following species are reported from Serbia for the first time: Ornatoraphidia flavilabris (A. Costa, 1855), Phaeostigma pilicollis (Stein, 1863), Nothochrysa fulviceps (Stephens, 1836), Nineta pallida (Schneider, 1846), Apertochrysa ventralis (Curtis, 1834), Chrysoperla mediterranea (Hölzel, 1972), Hemerobius nitidulus Fabricius, 1777, Coniopteryx tineiformis Curtis, 1834 and Mantispilla perla (Pallas, 1772).
Keywords: lacewings, faunistics, Balkan peninsula
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 194; Downloads: 5
Full text (2,70 MB) |
5. Vrstna, funkcionalna in filogenetska pestrost plena treh vrst sovNuša Vinko, 2024, master's thesis Abstract: Prehrana sov je pogost predmet raziskav, saj poleg podatkov o vrstah, ki jih plenijo, pridobimo tudi podatke o plenilskem vedenju in specializiranosti plenilca ter podatke o lokalni favni malih sesalcev. Z metodo analize izbljuvkov, pridobljenih podatkov s pomočjo metaanalize in statistične analize vzorcev sem v nalogi raziskala vrstno, funkcionalno in filogenetsko pestrost plena in posledično prehrano pegaste sove, Tyto alba, lesne sove, Strix aluco, in male uharice, Asio otus, na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati cenilk vrstne pestrosti razkrivajo, da pegasta sova izkazuje najvišjo vrstno pestrost, tesno ji sledi lesna sova, mala uharica pa izkazuje najnižjo raznolikost vrst. Pegasta sova ima prav tako največjo funkcionalno pestrost, pri čemer ima lesna sova nekoliko nižje, a še vedno znatno visoke vrednosti. Filogenetska pestrost je najvišja pri lesni sovi, sledi pegasta sova in nato mala uharica. Te ugotovitve kažejo na različne ekološke strategije in različnost prehrane obravnavanih sov. Pegasta sova deluje kot generalist in izkorišča raznolik nabor plena. Lesna sova ima uravnotežen pristop in pleni vrste raznolikih evolucijskih linij. Mala uharica izkazuje najbolj specializirane prehranjevalne navade z najnižjimi vrednostmi na vseh obravnavnih nivojih. Ugotovitve zagotavljajo vpogled v diferenciacijo in delitev ekoloških niš ter plena med preučevanimi vrstami sov, s poudarkom na pomembnosti upoštevanja več vidikov pestrosti za celovite ekološke ocene.
Keywords: prehrana sove, vrstna pestrost, funkcionalna pestrost, filogenetska pestrost, analiza izbljuvkov, metaanaliza
Published in DKUM: 10.04.2024; Views: 352; Downloads: 33
Full text (1,93 MB) |
6. Krono-biološka aktivnost gamsa (Rupicapra rupicapra) na Donački gori in Reseniku : magistrsko deloMaja Galun, 2024, master's thesis Abstract: Časovni vzorci aktivnosti predstavljajo pomemben vidik biologije neke živalske vrste. Razumevanje krono-biološke aktivnosti živali je pomembno za uspešno načrtovanje ukrepov za ohranjanje biodiverzitete, vendar pa predstavlja kvantificiranje obnašanja prostoživečih živali poseben izziv. Kamere za snemanje divjadi so postale precej popularna neinvazivna raziskovalna metoda, ki se uporablja za študije najrazličnejših vidikov vedenja živali. V magistrski nalogi smo s pomočjo snemanja v naravnem okolju proučevali vzorce aktivnosti gamsa (Rupicapra rupicapra) na dveh raziskovalnih območjih v vzhodni Sloveniji, Donački gori in Reseniku. Območji predstavljata netipični habitat za proučevano vrsto in se med seboj razlikujeta po intenzivnosti antropogenih motenj. Ugotovili smo, da aktivnost vrste na proučevanih območjih sledi krepuskularnemu vzorcu, z značilnimi viški aktivnosti v jutranjem in večernem času in v nobenem delu dneva ne upade popolnoma. Zanimalo nas je tudi, kako se vzorec aktivnosti vrste spreminja tekom lunarnega cikla. Ugotovili smo, da splošna aktivnost gamsa kaže bi-modalno porazdelitev v lunarnem ciklu, pri čemer se oba vrhova pojavljata v obdobju naraščajoče lune, en vrh se pojavi relativno zgodaj po mlaju (prazni luni), drugi, izrazitejši, pa tik pred polno luno. Lunarni cikel ni imel značilnega vpliva na splošno aktivnost gamsa, smo pa ta vpliv zabeležili pri nočni aktivnosti. Ta je bila kontrastno z dnevno aktivnostjo najbolj intenzivna v času tik pred polno luno. Čeprav so na pridobljenih posnetkih prevladovala posamična opazovanja, smo dobili vpogled tudi v socialne lastnosti populacije. Na Donački gori smo zabeležili manjše skupine (2-5 osebkov) kot na Reseniku (največja skupina je štela 10 osebkov). Rezultati podajajo prvi vpogled v krono-biologijo gamsa (Rupicapra rupicapra) na omenjenih raziskovalnih območjih in hkrati izpostavljajo vprašanja, ki bi jih bilo za boljše razumevanje časovne dinamike vrste še potrebno raziskati v prihodnje.
Keywords: krono-biologija, gams (Rupicapra rupicapra), gozdni habitat, sledilne kamere, ritem aktivnosti
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 409; Downloads: 34
Full text (1,08 MB) |
7. Starvation hardiness as preadaptation for life in subterranean habitatsPeter Kozel, Tone Novak, Franc Janžekovič, Saška Lipovšek Delakorda, 2023, original scientific article Abstract: Most subterranean habitats, especially caves, are considered extreme environments, mainly because of the limited and erratic food supply and constant darkness. In temperate regions, many climatic conditions, such as temperature and air humidity, are periodically less adverse or even more favourable in caves than the harsh seasonal weather on the surface. Accordingly, many animal species search for hibernacula in caves. These overwintering, non-specialized subterranean species (nontroglobionts)
show various modes of dormancy and ongoing development. Since they do not feed, they all undergo periodic starvation, a preadaptation, which might evolve in permanent starvation hardiness, such as found in most specialized subterranean species (troglobionts). To this end, we performed a comparative analysis of energy-supplying compounds in eleven most common terrestrial non-troglobiont species during winter in central European caves. We found highly heterogeneous responses to starvation, which are rather consistent with the degree of energetic adaptation to the habitat than to overwintering mode. The consumption of energy-supplying compounds was strongly higher taxa-dependant; glycogen is the main energy store in gastropods, lipids in insects, and arachnids rely on both reserve compounds. We assume that permanent starvation hardiness in specialized subterranean species might evolved in many different ways as shown in this study.
Keywords: subterranean habitats, caves, starvation hardiness
Published in DKUM: 08.12.2023; Views: 449; Downloads: 36
Full text (6,56 MB)
This document has many files! More... |
8. Genetska variabilnost populacije navadne lisice (Vulpes vulpes) v Bosni in Hercegovini : master thesisAnida Devedžić, 2023, master's thesis Abstract: Navadna lisica, Vulpes vulpes (red Carnivora, družina Canidae), je globalno razširjena, nenomadska vrsta, ki kaže izjemno prilagodljivost različnim habitatom in virom hrane. Domorodna je v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. V magistrskem delu smo preučili genetsko sestavo rdečih lisic v topografsko raznolikem okolju Bosne in Hercegovine (BiH), pri čemer smo uporabili 7 mikrosatelitskih markerjev. V primerjalne namene smo prav tako vključili vzorce iz Slovenije. Uspešno smo izolirali DNA in genotipirali 59 vzorcev navadnih lisic z znano lokacijo vzorčenja. Genetska struktura preučevanih populacij je povezana s topografijo, povezanostjo habitata in gostoto navadnih lisic. Slovenske populacije navadnih lisic kažejo večjo alelično raznolikost in opaženo heterozigotnost v primerjavi s populacijami v BiH ter drugimi evropskimi populacijami, kot so avstrijske, hrvaške in italijanske. Prostorska združevanja kažejo na diferenciacijo v štiri geografsko sosednje skupine, dve v BiH in dve v Sloveniji.
Z analizo povezav genetskih faktorjev smo pridobili bolj podrobno genetsko strukturo populacije navadnih lisic v BiH in s tem tudi stanje populacije, kar je pomembno za načrtovanje upravljanja s to vrsto.
Keywords: navadna lisica (Vulpes vulpes), mikrosateliti, genetska variabilnost, Bosna in Hercegovina
Published in DKUM: 23.11.2023; Views: 380; Downloads: 32
Full text (1,87 MB) |
9. Izbira habitata evropskega bobra, Castor fiber (Linnaeus, 1758) glede na abiotske in biotske dejavnike na Goričkem : magistrsko deloLaura Kološa, 2023, master's thesis Abstract: Evropski bober je v Sloveniji in po večini Evrope veljal za izumrlo vrsto, ohranilo se je le nekaj populacij. Po številnih reintrodukcijah po Evropi in uveljavitvi varnostnih ukrepov se je bober vrnil. Sprva je poselil optimalnejše habitate, s povečanjem populacije pa je bil prisiljen poseliti tudi manj ugodne habitate. Do sedaj še ni bilo dobro raziskano, kateri dejavniki v okolju vplivajo na to, da bober izbere nek habitat za svoj teritorij ali ne. V okviru
magistrskega dela smo za območje Goričkega na 83-ih naključno izbranih popisnih ploskvah popisali 15 abiotskih in biotskih dejavnikov. Izbrali smo ekološke dejavnike, za katere predvidevamo, da vplivajo na izbiro določene lokacije bobrovega bivanja. Ugotovili smo, da so najpomembnejši dejavniki globina vode (optimalno več kot 40 cm) in premer vodnega telesa (optimalno več kot 4 m). Kot neugodna se je izkazala globina vode, nižja od 15 cm. Višina in naklon brežine vodnega telesa sta manj pomembna, saj bober živi tudi v vodah s strmimi in z visokimi brežinami, pri čemer je bil največkrat odsoten, ko je naklon brežine
presegal 60°. Bober ima raje brežine, nižje od dveh metrov, kot neugodne pa štejemo brežine, višje od štirih metrov. Pomemben dejavnik je tudi kopenski habitat ob vodnem telesu. Pri polovici primerov so na Goričkem to bile njive. Čeprav bober v določenem delu leta na njive zahaja po hrano, je gozd z naravno zeliščno vegetacijo pomembnejši vir bobrove prehrane. To je lahko ključen dejavnik naselitve določene lokalitete. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da na Goričkem še obstajajo lokalitete s primernimi ekološkimi dejavniki, ki bobru omogočajo preživetje.
Keywords: evropski bober, Castor fiber, habitat, ekološke spremenljivke, Goričko
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 527; Downloads: 73
Full text (4,17 MB) |
10. Funkcionalni znaki palearktičnih voluharic (Arvicolinae)Nuša Lesjak, 2023, master's thesis Abstract: V sklopu te naloge smo zbrali podatke o 32 funkcionalnih in ekoloških znakih 159 vrst in podvrst palearktičnih voluharic iz poddružine Arvicolinae. Zanimali so nas funkcionalni znaki: dolžina telesa, dolžina repa, dolžina zadnjega stopala, masa, dolžina lobanje, povprečno trajanje brejosti, povprečno število legel v letu, povprečno število mladičev v leglu. Spremljali smo tudi naslednje ekološke znake: habitat, čas aktivnosti v dnevu, socialna struktura, nadmorska višina areala, velikost območja pojavljanja, mikrohabitat in vrsta prehrane.
Podatke smo uredili in izvedli frekvenčno analizo posameznih znakov. Tabela morfometričnih znakov je izpolnjena približno 80 - odstotno. Podatki o ekoloških znakih so pomanjkljivi, največ podatkov je na voljo o velikosti in nadmorski višini areala, najmanj pa o prehrani in habitatu. Porazdelitev morfometričnih znakov je blizu normalni, z dolgim repom na desni strani. Večina vrst je torej manjših, obstajajo pa izjeme z večjo telesno maso in velikostjo. Porazdelitev velikosti areala je nesimetrična, skoraj petina vrst je zelo razširjenih in ima območje pojavljanja večje od enega milijona kvadratnih kilometrov, endemičnih vrst z arealom manjšim od 1000 kvadratnih kilometrov je malo. Porazdelitev povprečne nadmorske višine areala je nagnjena levo, kar pomeni, da je večina vrst prisotna na nižjih nadmorskih višinah.
Demonstrirali smo uporabo funkcionalnih znakov na realnih multifunkcionalnih analizah. Palearktis smo razdelili na ekoregije in glede na podatke o arealu vsako vrsto umestili v pripadajočo ekoregijo. Izračunali smo dve cenilki funkcionalne diverzitete: funkcionalno bogastvo in funkcionalno razpršenost. Funkcionalno bogastvo voluharic in postrušnikov je največje v vlažnem zmerno toplem pasu, najmanjše pa v polarnem, vlažnem subtropskem in zmerno hladnem pasu. Funkcionalna razpršenost je največja v polsušnem subtropskem pasu, najmanjša pa v sušnem tropskem in subtropskem pasu.
Keywords: Arvicolinae, funkcionalna pestrost, funkcionalni znaki, voluharice, biodiverziteta
Published in DKUM: 21.06.2023; Views: 477; Downloads: 66
Full text (5,40 MB)
This document has many files! More... |
