| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 110
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Zakon o zaščiti živali z vidika teorije pravic živali
Karolina Toplak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo proučuje vlogo jezika pri ohranjanju dominacije, opresije in izkoriščanja živali v diskurzu zaščite živali. Z metodo kritične diskurzivne analize analiziramo Zakon o zaščiti živali. Razkrivamo ideološko ozadje antropocentrizma in specizma ter pojasnjujemo, kako so živali v Zakonu o zaščiti živali predstavljene. Nečloveške živali so objektivizirane in moralno omalovaževane, človeku pa predstavljajo zgolj potrošno dobrino za izpolnjevanje lastnih trivialnih interesov. To se kaže v lastninskem statusu živali, ki je v Zakonu o zaščiti živali prikazan kot naravno dano dejstvo. Koncept pravic živali se v temeljnih predpostavkah močno razlikuje od koncepta zaščite živali. Dokazi kognitivne etologije podpirajo teorijo pravic živali in hkrati razkrivajo, da bi morali ljudje vnovič temeljito razmisliti o moralni vrednosti živali. Zakon o zaščiti živali legitimira uporabo živali in prispeva k človekovi prevladi nad drugimi živalmi, soglasje s strani civilne družbe pa se kaže s privolitvijo v nakup produktov živalskega izvora.
Keywords: pravice živali, zaščita živali, antropocentrizem, specizem, kritična diskurzivna analiza, Zakon o zaščiti živali, kognitivna etologija
Published: 01.02.2021; Views: 172; Downloads: 29
.pdf Full text (570,40 KB)

2.
Variabilnost lobanje snežnih voluharic (rod: Chionomys Miller, 1908): pristop z geometrijsko morfometrijo
Tea Lipovnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem s pomočjo geometrijske morfometrije analizirala medvrstno variabilnost v velikosti in obliki ventralne strani lobanje pri štirih vrstah voluharic iz rodu Chionomys: C. gud, C. nivalis, C. roberti in C. lasistanius, ter morfometrične odnose primerjala z genetskimi. V analizo sem vključila 362 osebkov. Geometrijska analiza je temeljila na 20 oslonilnih točkah, ki sem jih določila na ventralni strani lobanje. Prisotnost sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) sem preverjala ločeno za velikost in obliko lobanje za vsako vrsto posebej. Sekundarni spolni dimorfizem v velikosti lobanje (SSDV) sem analizirala s primerjavo centroidne velikosti samcev in samic, pri čemer sem uporabila t-test. Za preverjanje sekundarnega spolnega dimorfizma v obliki lobanje (SSDO) sem uporabila multivariatno analizo variance (MANOVA). Razlike med spoloma ni bila pri nobeni vrsti signifikantna, zato sem v nadaljnjih analizah spola obravnavala združeno. Variabilnost v velikosti lobanje med štirimi vrstami sem preverila z enosmerno analizo variance (ANOVA). V analizo sem vključila vseh 362 osebkov. Rezultati analize variance so bili visoko signifikantni (F=51,87; p<0,0001). Posteriorni test Je pokazal značilne razlike med pari vrst: lasistanius – roberti, lasistanius – gud in nivalis – roberti. Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo, kjer so Prokrustove koooridnate predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Diskriminantna analiza je pokazala na signifikantne razlike med vrstami (Wilksova lambda=0,049 df1=108 df2=968,2 F=15,59 p<0,0001). Najbolj podobni sta bili vrsti C. lasistanius in C. gud, najbolj različni pa so bili pari med C. roberti in ostalimi vrstami. Ugotovitve o morfometričnih odnosih med vrstami sem primerjala z genetskimi odnosi. Podatke o nukletoidnih zaporedjih sem pridobila s pomočjo genetske banke (GenBank), pri čemer so bile lokalitete osebkov podobne lokalitetam vzorcev iz materiala za magistrsko nalogo. Na podlagi pridobljenih podatkov sem s pomočjo programa MAFFT izrisala dendrogram filogenetskih odnosov. Rezultati so pokazali, da vrsti C. lasistanius in C. gud tako na podlagi morfometričnih kot genetskih odnosov predstavljata sestrsko skupino. Par vrst gud-lasistanius je bil najbolj podoben C. nivalis, medtem, ko je bila vrsta C. roberti najbolj samosvoja. Rezultati morfometričnega drevesa se niso skladali s tipologijo genetskega drevesa. Zaključujem, da ima na obliko lobanje večji vpliv način življenja kot pa filogenetska sorodnost. Uvrščanje vrste C. roberti v skupine znotraj rodu Chionomys bi tako lahko bil predmet nadaljnih raziskav.
Keywords: Chionomys, Chionomys nivalis, Chionomys gud, Chionomys roberti, Chionomy lasistanius, geometrijska morfometrija, morfometrična varibilnost, spolni dimorfizem, ventralna stran lobanje, oslonilne točke
Published: 16.12.2020; Views: 159; Downloads: 38
.pdf Full text (2,05 MB)

3.
Popis in ocena velikosti populacije signalnega raka (Pacifastacus leniusculus, Astacidae, Decapoda) v reki Dravi med HE Vuhred in HE Ožbalt
Jernej Košir, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo proučili populacijo signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) v reki Dravi na območju med hidroelektrarnama Vuhred in Ožbalt. Na tem območju smo preverili prisotnost signalnega raka ocenili relativno gostoto populacije. Uporabili smo 355 osebkov signalnega raka, ki smo jih odlovili z vršami v štirih zaporednih nočeh. Za odlov smo pridobili dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3420-12/2018/5 in dopolnilno dovoljenje št. 3420-12/2018/7. Analizirali smo razlike med spoloma (spolni dimorfizem), poškodovanost in prisotnost (relativno gostoto) glede na substrat in hitrost vodnega toka. Morfometrične meritve smo izvedli s kljunastim merilom, statistične analize pa smo izvedli z ustreznimi statističnimi testi. Ugotovili smo, da je signalni rak prisoten na celotnem odseku reke Drave med hidroelektrarno Vuhred in hidroelektrarno Ožbalt, saj smo ga odlovili na vseh mikrolokacijah. Povprečna relativna gostota, določena z ulovom na enoto ribolovnega napora, je 4,7 signalnih rakov/ribolovno noč in je močno povezana s hitrostjo vodnega toka in substratom. Relativna gostota signalnih rakov upada z manjšanjem hitrosti vodnega toka in z oddaljevanjem od hidroelektrarne Vuhred, z naraščanjem velikosti substrata se relativna gostota populacije zvišuje. Populacije dosegajo najvišje relativne gostote na substratu kamnometa, najnižje pa na substratu peska. Zaznali smo statistično značilen spolni dimorfizem v velikosti in širini glavoprsja in levih ter desnih škarij. V povprečju je poškodovanih 45,6 % vseh rakov. Največkrat poškodovani deli telesa so noge, sledijo škarje. Razlik pri vrstah poškodovanosti med spoloma nismo zaznali, prav tako ni razlik pri vrstah poškodovanosti glede na mikrolokacije, razlikuje se delež poškodovanih med mikrolokacijami. Vpliva številčnosti oziroma relativne gostote na poškodovanost rakov nismo potrdili.
Keywords: Pacifastacus leniusculus, invazivne tujerodne vrste, reka Drava, relativna gostota
Published: 25.11.2020; Views: 207; Downloads: 23
.pdf Full text (2,70 MB)

4.
Anatomske in morfometrične lastnosti skeleta sive čaplje, Ardea cinerea (Linaeus, 1758)
Tina Zajc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je podrobneje predstavljen skelet sive čaplje. V morfometrični del rezultatov sta vključena dva skeleta sive čaplje. Skelet je predstavljen slikovno in zajema posamezne kosti v različnih legah, dodane pa so tudi meritve teh kosti. Slikovno gradivo je opremljeno z ustrezno terminologijo v latinskem jeziku in opisuje anatomske in morfološke značilnosti posameznih kosti. Poleg latinskih terminov so dodani pripadajoči angleški ter slovenski termini. Med proučevanjem literature z ustrezno terminologijo za področje ptic, sem ugotovila, da je takšna literatura zelo slabo dostopna, malo številčna in pomanjkljiva. Še posebej to velja za literaturo v slovenskem jeziku.
Keywords: siva čaplja, kosti, meritve, terminologija, anatomske in morfološke značilnosti
Published: 04.11.2020; Views: 127; Downloads: 7
.pdf Full text (7,63 MB)

5.
Variabilnost krila metulja navadnega lešnikarja (maniola jurtina, lepidoptera): pristop z geometrijsko morfometrijo
Niko Gomboc, 2020, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je bil ovrednotiti morfološko variabilnost v obliki drugega krila ter razporeditvi in številu črnih pik na ventralni strani drugega krila metulja navadnega lešnikarja (Maniola jurtina). Vidik obravnave je bilo razmerje med znotrajpopulacijsko in medpopulacijsko variabilnostjo. Material je obsegal metulje iz petih različnih območij Balkanskega polotoka iz držav Bosna in Hercegovina ter Srbija. V analizo oblike drugega krila je bilo vključenih 221 osebkov, v analizo razporeditve in števila črnih pik pa 365 osebkov. Z metodami tradicionalne morfometrije sem ovrednotil variabilnost v številu in razporeditvi pik. Velika večina metuljev je imela dve ali tri pike, povprečno število vseh pik pa je bilo 2,61 pik. Prisotnih je bilo 16 različnih fenotipov razporeditve pik, najpogostejši pa je bil S2,5. S pomočjo Hi-kvadrat testa sem potrdil, da so statistično značilne razlike v razporeditvi pik prisotne med populacijami metuljev iz območij Čemernica-Fruška gora (p=0,018), Čemernica-Suva planina (p=0,028), Fruška gora-Uzlomac (p=0,013) in Suva planina-Uzlomac (p=0,002), druge primerjave niso imele statistično značilnih razlik. Izraženi sta tako znotrajpopulacijska kakor medpopulacijska variabilnost v številu in razporeditvi pik na drugem krilu, vendar je v večjem obsegu izražena znotrajpopulacijska variabilnost. Z metodami geometrijske morfometrije sem ovrednotil variabilnost v obliki drugega krila. Dokazal sem, da med populacijami ne prihaja do večjih razlik v obliki drugega krila, saj so se morfoprostori populacij izrazito prekrivali in niti za eno populacijo nisem mogel trditi, da je prepoznavno drugačna. Koeficienti variabilnosti so se med populacijami znatno razlikovali, s čimer sem potrdil, da prevladuje znotrajpopulacijska variabilnost. Razhajanja v obliki krila so prisotna znotraj populacij in so prisotna na celotnem krilu, največja pa so prisotna na stičišču osme vene (V8) z osrednjo celico in stičišču sedme vene (V7) in osrednjo celico.
Keywords: Maniola jurtina, tradicionalna morfometrija, geometrijska morfometrija, krilo, znotrajpopulacijska variabilnost, medpopulacijska variabilnost
Published: 13.08.2020; Views: 202; Downloads: 64
.pdf Full text (1,42 MB)

6.
Variabilnost čeljustnice in spodnjih meljakov pri Prometheomys schaposchnikowi: pristop z geometrijsko morfometrijo
Ana Žunkovič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost mandibule in spodnjih meljakov pri prometejevi voluharici (Prometheomys schaposchnikowi). V analizo je bilo vključenih 186 primerkov mandibul in 204 primerki spodnjih meljakov iz različnih muzejskih zbirk. Analizirala sem sekundarni spolni dimorfizem, ontogenetsko variabilnost in geografsko variabilnost. Na mandibuli sem določila 14 oslonilnih točk, na spodnjih meljakih pa 32 oslonilnih točk, ki sem jih dalje uporabila v morfometrični analizi z uni- in multivariatnimi statističnimi metodami. Sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen niti v velikosti niti obliki mandibule ali spodnjih meljakov. Pri preverjanju ontogenetske variabilnosti sem ugotovila, da se juvenilni osebki razlikujejo od odraslih v velikosti, saj imajo manjšo mandibulo in spodnje meljake. Do razlik pa prihaja tudi v obliki mandibule in obliki spodnjih meljakov. Na mandibuli mladih in odraslih osebkov so odstopanja od povprečne oblike vidna tako v alveolni regiji (regija z zobmi) kot tudi na zadnjem delu manidbule. Odstopanja od povprečne oblike so opazna tudi na spodnjih meljakih mladih in odraslih osebkov. Preverila sem še geografsko variabilnost v velikosti in obliki mandbule in spodnjih meljakov ter ugotovila, da se osebki z območja Malega Kavkaza razlikujejo od ostalih (Severni in Veliki Kavkaz) v velikosti mandibule in spodnjih meljakov. Do manjših odstopanj od povprečne oblike pa prihaja tudi v obliki mandibule in spodnjih meljakov.
Keywords: Prometheomys schaposchnikowi, mandibula, spodnji meljaki, sekundarni spolni dimorfizem, ontogenetska variabilnost, geografska variabilnost, geometrijska morfometrija.
Published: 30.07.2020; Views: 194; Downloads: 30
.pdf Full text (2,26 MB)

7.
Ekomorfološka variabilnost lobanje poljskih voluharic (rod Microtus): pristop z geometrijsko morfometrijo
Selma Selimović, 2019, master's thesis

Abstract: Skupina arvalis iz rodu Microtus je znana po morfološko podobnih vrstah ter zapletenih medsebojnih taksonomskih razmerjih. V okviru magistrske naloge sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje štirih vrst poljskih voluharic. V raziskavo sem vključila 289 osebkov, med katerimi sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, medvrstno variabilnost in znotrajvrstno geografsko variabilnost. Vpliv podnebja na variabilnost ventralne strani lobanje M. arvalis sem analizirala posebej. Med spoloma sem potrdila prisotnost različnih vzorcev spolnega dimorfizma. Medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem preverila za vrste M. arvalis, M. obscurus, M. mystacinus in M. ilaeus. Rezultati analize variance so visoko signifikantni (F3, 285 = 26,66; p < 0,0001), z izjemo M. arvalis in M. obscurus, ki med seboj ne kažeta signifikantnih razlik (p > 0,05). Največjo lobanjo so imeli predstavniki vrste M. ilaeus. Geografsko variabilnost sem preverjala znotraj štirih filogenetskih skupin M. arvalis (F5, 169 = 24,9; p < 0,0001), kjer so se le osebki iz Slovenije in BiH statistično razlikovali med posameznimi lokalitetami. Variabilnost v obliki lobanje med vrstami in populacijami M. arvalis sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti permutacijskega testa za matriko Prokrustovih razdalje so pokazale, da se vrste in filogenetske skupine med seboj signifikatntno razlikujejo (p > 0,05). Najbolj variabilni strukturi sta bili bobnični mehur in rostrum. V zadnjem delu naloge sem z analizo PLS ocenila odnos med podnebjem in obliko ventralno obliko lobanje. Na podlagi RV koeficienta sem ugotovila signifikatno povezavo med podnebjem in obliko lobanje (RV = 0,544; p < 0,0001). Multipla regresija ni potrdila povezave med podnebjem in velikostjo lobanje (p = 0,144). Sklepam, da signifikantna korelacija med obliko in bioklimatskimi spremenljivkami kaže morda na delovanja selektivnih pritiskov, ki jih predstavljajo okoljski dejavniki.
Keywords: Microtus, poljska voluharica, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, medvrstna in znotrajvrstna variabilnost, podnebje
Published: 22.11.2019; Views: 440; Downloads: 79
.pdf Full text (2,44 MB)

8.
Prostorska in časovna variabilnost lobanje navadnega polha (Glis glis)
Eva Oblak Zvonar, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem analizirala variabilnost dorzalne strani lobanje navadnega polha (Glis glis). Preverjala sem obstoj razlik med spoloma, med različnimi starostnimi skupinami in med skupinami živali z različnih območij ter med polhi, ulovljenimi v različnih letih na istem območju. V analizo sem vključila 445 lobanj polhov, ulovljenih na šestih območjih Slovenije. Na dorzalni strani lobanje sem določila 14 oslonilnih točk in z metodami geometrijske morfometrije ovrednotili variabilnost v velikosti lobanje in v obliki lobanje. Kategorije, ki sem jih upoštevala v analizah so bile: spol (samci, samice), starost (šest starostnih skupin, glede na erupcijo zob in datum ulova), lokaliteta (Korinj, Krim in Prestranek) in leto ulova (1997, 1999 in 2001). Ugotovila sem, da se samci in samice navadnega polha, tako v velikosti, kot tudi v obliki lobanje, med seboj ne razlikujejo. Razlike so bile izrazite med starostnimi skupinami, saj tekom ontogenetskega razvoja lobanja raste in se razvija. V analizi variabilnosti dorzalne strani polšje lobanje sem ugotovila, da je velikost lobanje časovno, ne pa tudi prostorsko variabilna. Menim, da je za časovno variabilnost dorzalne strani lobanje, tako v velikosti kot v obliki, posledica dostopnosti hrane. Primarna hrana polha je bukov žir, njegov obrod se od leta do leta močno razlikuje. Za pojasnitev povezanosti obroda žira in morfološke variabilnosti bodo potrebne nadaljnje raziskave. Prostorska variabilnost je verjetno posledica prilagoditev na lokalne ekološke razmere, torej odziv fenotipa na klimo in druge dejavnike.
Keywords: geometrijska morfometrija, prostorska variabilnost, časovna variabilnost, Glis glis, lobanja
Published: 20.11.2019; Views: 549; Downloads: 57
.pdf Full text (2,38 MB)

9.
Raznolikost v obliki lobanje in meljakov pri mišjih hrčkih, Calomyscus
Klavdija Prot, 2019, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrske naloge sem s pomočjo geometrijske morfometrije preučevala razlike v variabilnosti lobanje ter morfometrične odnose med vrstami rodu Calomyscus. Uporabila sem material iz različnih muzejskih zbirk. Analizirala sem okluzalno površino zgornjih meljakov ter lobanjo iz treh perspektiv (ventralno, dorzalno in lateralno stran). Raziskava je vključevala štirinajst lobanj, ki so pripadale osmim različnim vrstam, in sicer C. bailwardi, C. baluchi, C. elburzensis, C. grandis, C. hotsoni, C. mystax, C. tsolovi in C. urartensis. Namen naloge je bil ovrednotenje morfometrične pestrosti med vrstami tako v obliki kot v velikosti obravnavanih struktur. Zanimalo me je, ali posamezni segmenti lobanje izkazujejo značilne razlike med obravnavanimi vrstami. Analizo velikosti sem izvedla z vrednostmi centroidnih velikosti. Izrazito sta odstopala C. tsolovi (nizke vrednosti centroidne velikosti) in C. baluchi mustersi (visoke vrednosti centroidne velikosti). Variabilnost v obliki sem ovrednotila s prvima dvema glavnima komponentama, dobljenima v analizi PCA. Na osnovi oblike je bila opazna variabilnost med vrstami in znotraj njih. Izrazito je odstopal C. tsolovi, in sicer v vrednostih dorzalne in lateralne strani lobanje. Morfometrične odnose med taksoni sem predstavila z Evklidovimi razdaljami za vsak lobanjski segment (meljaki, ventralna, dorzalna in lateralna stran lobanje) posebej. V obliki meljakov se je najbolj razlikoval C. hotsoni, v obliki lateralne in dorzalne strani lobanje pa C. tsolovi. Podobnost v morfometričnih odnosih v obliki različnih segmentov lobanje in meljakov sem ugotavljala s korelacijsko analizo med posameznimi matrikami. Signifikantno podobnost (p < 0,05) sem potrdila le med Evklidovimi razdaljami lateralne in dorzalne strani lobanje. V ostalih parnih primerjavah nisem ugotovila signifikantnih korelacijskih koeficientov (p > 0,05). Dokazano so lobanjske strukture neodvisne druga od druge. Zaključujem, da med vsemi analiziranimi vrstami najbolj izstopa C. tsolovi.
Keywords: Calomyscus, geometrijska morfometrija, lobanja, medvrstna variabilnost, meljaki, morfometrični odnosi
Published: 20.11.2019; Views: 402; Downloads: 34
.pdf Full text (2,13 MB)

10.
Variabilnost lobanje mišjih hrčkov (rod Calomyscus): pristop z geometrijsko morfometrijo
Barbara Grm, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje treh vrst mišjih hrčkov: pakistanskega mišjega hrčka (C. baluchi), plemenitega mišjega hrčka (C. grandis) in hotsonskega mišjega hrčka (C. hotsoni). V raziskavo sem vključila tudi osebke katerih binarno ime ni znano – Calomyscus sp. Med 120 osebki, ki so del muzejskih zbirk, sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, geografsko in medvrstno variabilnost, ter alometrijo v velikosti in obliki ventralne strani lobanje. Z analizo morfološke variabilnosti pri C. baluchi nisem zaznala sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti in obliki lobanje. Iz tega sklepam, da je stopnja kompeticije med istospolnimi osebki majhna. Geografsko in medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem analizirala pri šestih geografskih vzorcih (OTU-jih) treh vrst: C. baluchi, C. grandis in C. hotsoni. Variabilnost v velikosti lobanje med posameznimi vrstami sem preverila z analizo variance, ki je bila visoko signifikantna. Predstavniki C. baluchi iz Kabula so imeli največje lobanje, nekoliko manjši so bili C. hotsoni iz Kermana, presenetljivo najmanjši pa C. grandis iz Tehrana. Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti so pokazale, da so razlike med vsemi skupinami signifikantne, z izjemo C. hotsoni, ki z večino drugih OTU-jev ni dosegel signifikantne razlike. Nesignifikantnost rezultatov sem pripisala nizkemu številu osebkov v vzorcu (n = 3). Glede na prvo diskriminantno funkcijo sta se formirali dve skupini, C. baluchi in C. grandis. Obe vrsti sta se razlikovali v dolžini slušnega kanala, širini ličnega loka in dolžini gobčnega dela lobanje. Najdaljšo Prokrustovo razdaljo sem zabeležila med C. baluchi in Calomyscus sp., kar pomeni, da je med njima bila oblikovna variabilnost lobanje največja. Istovrstna primerjava lobanje je pokazala, da se velikost in oblika lobanje C. baluchi iz različnih OTU-jev statistično značilno razlikujejo. Posteriorno testiranje je izkazalo signifikantno razliko med osebki iz provinc Kabul in Kandahar. Provinci sta precej oddaljeni druga od druge in sklepam, da so osebki najverjetneje izpostavljeni različnim okoljskim pritiskom. V zadnjem delu naloge sem z analizo alometrije ugotovila tesno povezanost oblike in velikosti lobanje mišjih hrčkov. Odnos oblike in velikosti je bil pri vseh vrstah linearen. Ob izključitvi alometrije se je prekrivanje morfoprostorov bistveno povečalo. Iz tega sklepam, da ima alometrija pomembno vlogo v morfologiji lobanj mišjih hrčkov.
Keywords: Calomyscus, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, geografska in medvrstna variabilnost, alometrija
Published: 13.12.2018; Views: 560; Downloads: 95
.pdf Full text (1,59 MB)

Search done in 0.35 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica