Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na problem nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, ki dan danes predstavlja eno večjih groženj oceanom in življenja v njem, ter problematiko prisilnega dela in sužnjelastništva na ribiških ladjah. Zaradi vse večje svetovne populacije prebivalstva se povečuje tudi potreba po (morski) hrani. Ker je povpraševanje po ribah vse večje, se ribiška industrija sooča s težavo dostavljanja le-teh. Zaradi prekomernega ribolova se ribiški staleži zmanjšujejo, kar pa otežuje delo ribičem, saj težje najdejo območja, ki so bogata z morskimi organizmi. Večje povpraševanje zahteva tudi več dela in več delovne sile. Zaradi pomanjkanja delavcev so migranti in ljudje, ki so bili žrtev trgovine z ljudmi, ujeti v prisilno delo na morju. Delavci na ladjah so deležni nehumanih delovnih razmer, brez konkretnega počitka, varne opreme, pitne vode in hrane. So velikokrat tudi žrtve nasilja ali pa so celo ubiti. Ker se ribiške ladje poslužujejo uničujočih ribolovnih praks, s tem ulovijo tudi neciljne vrste morskih organizmov, ki jih kasneje zavržejo, s temi praksami pa tudi uničujejo morsko dno in morski habitat. Zaradi degradacije oceanov posledice ne čutijo samo živali v njem, ampak tudi ljudje. Zaradi uničenja morskih habitatov in prekomernega lovljenja se zmanjšuje možnost za obnovitev življenja v njem, kar ljudje občutimo kot pomanjkanje hrane oziroma lakoto. Na udaru so predvsem obmorske države, ki jim ribe predstavljajo vir življenja in dohodka. Z manjšim ulovom se zmanjša tudi dobiček, kar za gospodarstvo in ribiško industrijo predstavlja velik primanjkljaj. Za ohranjanje zdravih oceanov in človeških potreb po morski hrani je potrebno bolje obveščati in izobraževati ljudi, vzpostaviti boljši in učinkovitejši nadzor nad delom na morju in vzpostaviti zakone, ki bodo varovali oceane.
Keywords: ekološka kriminaliteta, nezakonit ribolov, sužnjelastništvo, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 187; Downloads: 45
Full text (684,13 KB)

Abstract: Segmentacija trga postaja zmeraj pomembnejša za zagotovitev uspešnosti podjetja. Heterogeni trg s segmentacijo razdelimo na posamične segmente, ki so si med seboj kar se da različni, znotraj njih pa so odjemalci s čim bolj podobnimi potrebami, željami, stališči itd. Slednje omogoča, da lahko podjetje kar najbolje zadovoljuje potrebe in želje odjemalcev. Zmeraj manj posameznikov se klasificira v vnaprej določeno razredno pripadnost, zato poleg standardnih načinov segmentacije prihaja zmeraj bolj v uporabo tudi t. i. segmentacija življenjskih stilov. Zaradi prilagoditve novim sistemom je nastalo ogromno različnih in zmeraj bolj individualiziranih načinov življenja – življenjskih stilov, katerih potrebe, želje, vrednote itd., se zelo razlikujejo. Ena izmed bolj poznanih metod za segmentacijo življenjskih stilov je metodologija VALS (Values and Lifestyles). Ta omogoča segmentacijo odjemalcev glede na določene psihološke in ključne demografske dejavnike, ki določajo vedenje odjemalcev. Velikokrat se namreč zgodi, da imajo ti znotraj demografskih skupin zelo različne psihografske dejavnike. V magistrski nalogi smo raziskovali razlike med potrebami odjemalcev po storitvah Zavoda SI OK glede na kriterije življenjskih stilov po metodologiji VALS. Zavod se ukvarja z organizacijo in izvajanjem različnih delavnic na področju starševstva, zabave in učenja otrok, pomoči drugim ipd. Ugotovili smo, da pri eni izmed petih raziskovanih življenjskih stilov obstajajo razlike pri potrebah po storitvah Zavoda SI OK, medtem ko pri ostalih štirih obstoja razlik nismo mogli statistično potrditi. Ugotovili smo tudi, da se pri štirih od petih raziskovanih življenjskih stilov pojavljajo razlike pri stališčih do interakcije.
Keywords: segmentacija trga, metodologija VALS (Valuse and Lifestyles), potrebe, odjemalci.
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 1268; Downloads: 158
Full text (1,02 MB)

Abstract: V današnjem času podjetja brez oglaševanja ne morejo obstati na trgu. Oglaševanje postaja zmeraj agresivnejše in naprednejše ter nas spremlja na vsakem koraku našega življenja. Zaradi ogromne količine oglasov, ki nas obdajajo, mora oglas biti predstavljen tako, da si ga ljudje zapomnijo. Izjemno pomembno je tudi, kako ljudje oglas zaznajo. V diplomskem projektu smo raziskovali, kako ljudje zaznavajo oglase. Izbrali smo tri različne oglase, ki niso namenjeni zelo širokemu ciljnemu občinstvu. Izkazalo se je, da sta zaznava teh oglasov in posledično vedenje ljudi po videnem oglasu temu primerna. Večjih razlik med odzivi moških in žensk ter starejših in mlajših ljudi ni bilo. Sklepamo lahko, da bi te najbrž nastale, če bi izbrali oglase, ki so namenjeni predvsem eni izmed naštetih skupin ljudi. Skozi raziskavo smo opazili, da so oglasi, ki smo jih izbrali, zastavljeni tako, da jih ljudje splošno dobro razumejo. Nekoliko večje razlike so se pokazale med starejšimi in mlajšimi, vendar so tudi te zanemarljivo male.
Keywords: oglas, odjemalec, odzivi odjemalcev, zaznavanje oglasa.
Published in DKUM: 28.10.2015; Views: 1128; Downloads: 148
Full text (1,43 MB)