| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 14 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
ZAGOTAVLJANJE VERTIKALNE IN HORIZONTALNE PREGLEDNOSTI
Mojca Slatinšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomske naloge je preglednost ceste v krivinah. Nezadostna preglednost cest v krivinah je namreč eden izmed najpogostejših vzrokov za nastanek prometnih nesreč. Podana je zakonska regulativa glede preglednosti na odsekih cest, podrobneje pa so opisani vidno polje voznika, vertikalna in horizontalna preglednost. Na podlagi prikazanih teoretičnih določanj preglednosti sta v diplomski nalogi izpostavljena dva primera krivin (vertikalna in horizontalna), ki sta del regionalne ceste tretjega reda, ki poteka skozi manjše naselje Bočna. Naštete so ugotovljene pomanjkljivosti, podani pa so možni predlogi za izboljšanje obstoječega stanja.
Keywords: vidno polje, preglednost v krivinah, vertikalna preglednost; horizontalna preglednost, zagotavljanje varnosti v cestnem prometu
Published: 06.05.2011; Views: 2409; Downloads: 507
.pdf Full text (2,66 MB)

12.
ODŠKODNINSKA TOŽBA
Grega Slatinšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Odškodninska tožba je procesno dejanje tožnika, s katerim zahteva pravno varstvo od sodišča, da mu nasproti tožencu prisodi pravično odškodnino. Tožba je institut s katerim se začne pravdni postopek. Začne se lahko le na pobudo stranke. Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da tožnik v tožbenem petitu natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Za nastanek odškodninske obveznosti morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: škodljivo dejstvo, nedopustna škoda, vzročna zveza med škodljivim dejstvom in škodo ter odgovornost.
Keywords: Ključne besede: odškodninska tožba, odškodnina, tožbeni zahtevek, materialna in nematerialna škoda.
Published: 01.02.2011; Views: 8783; Downloads: 1395
.pdf Full text (931,64 KB)

13.
ODZIV VLAGATELJEV VZAJEMNIH SKLADOV NA SVETOVNO FINANČNO KRIZO V SLOVENIJI IN TUJINI
Matjaž Slatinšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev in omogoča enostavno varčevanje v vrednostnih papirjih. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. To potrjuje dejstvo, da so se sredstva vzajemnih skladov povečevala vse do leta 2007, ko je svet pretresla svetovna finančna kriza. Vlagatelji po vsem svetu so prodajali svoje naložbe na kapitalskih trgih in s tem povzročili padce tečajev, kar je prizadelo industrijo vzajemnih skladov. Res pa je, da jo je kriza v nekaterih državah prizadela precej manj kot v drugih. Slovenija je bila ena izmed držav, kjer je bila industrija vzajemnih skladov bolj prizadeta. Glavni razlog za to pa je zgodovina vzajemnih skladov, ki je v Sloveniji relativno kratka, v primerjavi z razvitejšimi državami na zahodu. Kratka zgodovina pa je razlog, da imajo slovenski vlagatelji manj izkušen in se pri vlaganju v vzajemne sklade odločajo bolj tvegano kot vlagatelji v tujini. Pričakovali bi, da se bodo vlagatelji iz krize nekaj naučili, vendar pa se, odkar so se padci umirili, spet vzpostavljajo stari vzorci obnašanja. Slovenski vlagatelji še vedno najraje posegajo po najbolj tveganih delniških vzajemnih skladih, ki v primeru padanja tečajev izgubijo največ vrednosti. Torej bo potrebno še nekaj časa, da bodo vlagatelji spoznali, da je pri varčevanju v vzajemnih skladih potrebno dobro razpršiti svoj portfelj.
Keywords: Vzajemni sklad, Portfelj, Družba za upravljanje, Vrednostni papirji, Delnice, Finančna kriza
Published: 03.08.2010; Views: 1717; Downloads: 135
.pdf Full text (930,55 KB)

14.
Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica