| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
2.
KRMILNO-REGULACIJSKI IN NADZORNI SISTEM KLIMATSKE NAPRAVE
Andrej Dajčman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje metode in postopke za izgradnjo krmilno-regulacijskega in nadzornega sistema za krmiljenje ter upravljanje industrijske klimatske naprave. Opisano je funkcijsko delovanje klimatske naprave. Krmiljenje je izvedeno s programljivim logičnim krmilnikom Siemens S7 1214C. Funkcije krmiljenja in reguliranja so izdelane s funkcijami in funkcijskimi bloki. Regulacija je izvedena z namenskim PID regulatorjem. Parametri PID regulatorja so določeni na časovnem odzivu odprte regulacijske zanke. Na koncu je opisan postopek izdelave vizualizacije na HMI panelu in SCADA sistemu.
Keywords: Klimatske naprave, krmilni sistemi, nadzorni sistemi
Published: 10.09.2013; Views: 961; Downloads: 226
.pdf Full text (2,74 MB)

3.
4.
RAZVOJ LIKOVNEGA IZRAŽANJA NA PRIMERU ČLOVEŠKE FIGURE V 1. RAZREDU
Majda Dajčman, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo razvoj likovnega izražanja na primeru človeške figure v prvem razredu. V prvem delu diplomskega dela je širše opredeljen likovni razvoj otrok. Podrobneje smo opisali razvojne značilnosti otrokovega likovnega izražanja ter likovne tipe otrok, ki smo jih spremljali tudi v raziskavi. V nadaljevanju so podrobneje opisani likovni elementi in likovne prvine, ki so pomemben dejavnik pri razvoju likovnega izražanja. Predstavljen je učni načrt za likovno vzgojo in na kratko izpostavljeni cilji slikanja in risanja v prvem razredu. V empiričnem delu smo iskali odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. Zanimalo nas je, ali obstajajo v kontroliranem vzorcu razlike v upodabljanju človeške figure pri prikazu proporcev, okončin in detajlov. Izvedli smo longitudinalno raziskavo, ki je trajala eno šolsko leto. Likovna dela učencev smo ocenili po kriterijski skali, kjer smo ocenjevali, kaj od človeške figure je upodobljeno in kako so upodobljeni posamezni deli človeškega telesa. Izidi raziskave so pokazali, da so opazne razlike pri upodabljanju človeškega lika med prvim likovnim delom in upodabljanju ob zaključku prvega razreda.
Keywords: človeška figura, likovni razvoj, likovna vzgoja, prvi razred, osnovna šola.
Published: 29.05.2009; Views: 3873; Downloads: 477
.pdf Full text (20,71 MB)

5.
MULTIFAKTORSKI MODEL KREDITNEGA TVEGANJA BANČNEGA PORTFELJA
Sandra Soršak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih je bilo veliko sredstev v najvecjih svetovnih bankah namenjenih razvoju internih modelov, ki bi bolje ocenili financno tveganje ter dolocili potreben ekonomski kapital. Glavni namen diplomske naloge je predstaviti pomen kreditnega tveganja za portfelj bancnih ustanov. Posebna pozornost je namenjena multifaktorskemu modelu, ki sta ga razvila Thomas C. Wilson in korporacija McKinsey & Company, ki z ekonometricnim pristopom povezuje makroekonomske spremenljivke s kreditno boniteto posameznega komitenta.
Keywords: Bančna tveganja, kreditno tveganje, tveganje portfelja, multifaktorski model
Published: 23.08.2010; Views: 1719; Downloads: 165
.pdf Full text (565,16 KB)

6.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA
Tjaša Ružič, 2010, final seminar paper

Abstract: Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, ki je predvsem posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi katerega koli vzroka ne izpolni svoje pogodbene ali finančne obveznosti. Tveganje ima dve razsežnosti, ali bodo sredstva vrnjena ali ne, ter ali bodo vrnjena v roku kot je dogovorjeno med kreditodajalcem in kreditojemalcem. Kreditno tveganje je z vidika nastanka potencialnih izgub najpomembnejše bančno tveganje, zato je njegovo učinkovito obvladovanje in upravljanje za poslovanje bank zelo pomembno. Poleg kreditnega tveganja poznamo še vrsto drugih tveganj kot so: deželno, likvidnostno, obrestno, pravno, operativno in druga. Dejavniki kreditnega tveganja, so podlaga na kateri lahko pričnemo ocenjevati kreditojemalčevo sposobnost vračila izposojenih sredstev in meriti kreditno tveganje. Dejavniki, ki vplivajo na kreditno tveganje so podjetje, okolje in panoga. Kreditno tveganje lahko razvrstimo na tri vrste podtveganj: tveganje izpostavljenosti banke, tveganje izterjave neplačanega dolga ter tveganje neizpolnjevanja obveznosti. Vse tri vrste podtveganj smo podrobneje pojasnili v 3 poglavju. Banke poskušajo na različne načine obvladovati kreditno tveganje, ki jih lahko delimo na obvladovanje in merjenje kreditnega tveganja. Ugotavljanje, merjenje in spremljanje kreditnega tveganja ter bančni nadzor je marsikje tudi že računalniško podprt. Banka z merjenjem tveganja določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Poznamo več načinov za obvladovanje in upravljanje omenjenega tveganja. To so: ugotavljanje bonitete in kreditne sposobnosti kreditojemalca, razvrščanje aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, izpostavljenost banke, kreditne mape, pomen informacij v kreditnih poslih, kreditna analiza ter ocenjevanje in merjenje kreditnega tveganja. Zaradi treh osnovnih motivov banke je ocenjevanje omenjenega tveganja ključno, in sicer zaradi pravilnega zaračunavanja cene kredita, pravilnega določanja višine kredita in dobe kreditiranja ter pravilne ocene potencialne izgube. Bistven dejavnik za obvladovanje omenjenega tveganja je ugotavljanje bonitete kreditojemalca. Komitente banke razvrščajo v bonitetne razrede in predvsem na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja banke ocenjujejo na podlagi bonitetnih ocen komitenta. Z bonitetno oceno banka naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnjeval svoje obveznosti. Modeli za merjenje kreditnega tveganja se delijo na kvantitativni model ter kvalitativni model. Kvalitativni modeli so v primerjavi s kvantitativnimi modeli subjektivnega značaja, vendar kljub temu uporabno orodje za ocenjevanje kreditnega tveganja. Tveganje ocenjujejo z vidika faktorjev, ki so značilni za posamezne kreditojemalce (finančni vzvod, variabilnost dobička, ugled kreditojemalca,..) ter z vidika tržnih faktorjev, ki zadevajo vse kreditojemalce (višina obrestnih mer, poslovni cikel). Katero vrsto zavarovanja kredita bo zahtevala banka od komitenta je odvisno od številnih dejavnikov kot so stroški zavarovanja, kvalitete zavarovanja, namena in ročnosti kredita, vrste kreditojemalca ter drugih dejavnikov. Poznamo različne oblike zavarovanja kredita kot so bančna garancija, poroštvo, hipoteka, patronatska izjava, prenos v zavarovanje ter pristop k dolgu. Več kazalnikov opozarja, da se kreditno tveganje razmeroma hitro povečuje tudi v slovenskem bančnem sektorju. En od kazalnikov je naraščanje zamud komitentov pri poravnavanju obveznosti do bank, povečanje deleža nedonosnih terjatev, višja pokritost terjatev z oslabitvami ter prehajanje iz najvišjih bonitetnih skupin A in B v skupino C. Kreditno tveganje je naraslo tudi na podlagi izpostavljenosti tujcem, pri katerih je delež zamud nad 90 dni v vseh zamudah te skupine komitentov v primerjavi z drugimi skupinami komitentov najvišja. Visok finančni vzvod imajo dejavnosti kot so gradbeništvo, promet, skladiščenje in poslovanje z nepremičninami. V letu 2009
Keywords: tveganje, kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, kreditna analiza, zavarovanje tveganj, stabilnost bančnega sektorja, upravljanje s tveganji
Published: 09.11.2011; Views: 3366; Downloads: 406
.pdf Full text (575,08 KB)

7.
VALČNA ANALIZA SISTEMATIČNEGA TVEGANJA, MODELA CAPM IN DOLGOROČNEGA SPOMINA V DONOSNOSTIH DELNIŠKIH TRGOV SLOVENIJE, ČEŠKE IN MADŽARSKE
Silvo Dajčman, 2012, doctoral dissertation

Abstract: Delniških trgi Slovenije, Češke in Madžarske nosijo nekatera skupna obeležja (na primer: relativna majhnost in kratka postkomunistična preteklost, relativno majhna tržna kapitalizacija družb na teh trgih, podobni negativni učinki globalne finančne krize, skupno holdinško lastništvo borz), a tudi razlike, pomembne z vidika mednarodnih investitorjev na teh delniških trgih (večja vloga tujih investitorjev na češkem in madžarskem delniškem trgu, kakor pa na slovenskem; promet z delnicami in likvidnost na slovenski delniški borzi je neprimerljivo manjša kot na češki ali madžarski). V disertaciji smo iskali podobnosti in razlike med preučevanimi delniškimi trgi, pomembne za mednarodne investitorje na na teh trgih, ki zahtevajo bolj poglobljeno, ekonometrično analizo, zlasti: i) prisotnost/odsotnost dolgoročnega spomina v časovnih serijah donosnosti delnic in delniških indeksov in s tem povezano vprašanje (šibke) učinkovitosti delniških trgov; ii) (ne)veljavnost modela dolgoročnega vrednotenja (finančnih) sredstev (CAPM), v odvisnosti od časovnega horizonta (oziroma časovne skale) naložb; iii) jakost in časovna dinamika medsebojne povezanosti donosnosti med delniškimi trgi teh držav in z razvitimi delniškimi trgi Evrope. Na osnovi rezultatov testov dolgoročnega spomina (KPSS testa in testov enotskega korena, Geweke in Porter-Hudak (GPH) metode in valčne metode navadnih najmanjših kvadratov (WOLS)) smo ugotovili, da je v časovni seriji donosnosti indeksa slovenskega delniškega trga in nekaterih delnic, kotirajočih na tem trgu, prisoten dolgoročni spomin. Dolgoročni spomin ni bil ugotovljen v donosnostih indeksov madžarskega in češkega delniškega trga ter večine preučevanih delnic, kotirajočih na teh trgih. Različne metode izračuna parametra dolgoročnega spomina ne vodijo do razlik v sklepu. Na osnovi teh rezultatov zatrjujemo, da je slovenski delniški trg neučinkovit, madžarski in češki delniški trg pa sta učinkovita v šibkem smislu. Izračun dinamičnih ocen parametrov dolgoročnega spomina kaže, da slednji ni stabilen, temveč se s časom spreminja. Večskalna veljavnost modela CAPM za preučevane delniške trge je preverjena na osnovi modifikacije metodologije Fame in MacBetha. V prvem koraku te modificirane metodologije je z valčno metodo ocenjena večskalna beta delnic, kotirajočih na teh trgih. V drugem koraku se z metodo posplošenih momentov preverja veljavnost štirih hipotez CAPM. Rezultati kažejo, da sistematično tveganje, oziroma bete delnic, kotirajočih na preučevanih delniških trgih, ni stabilno in je večskalni pojav. Na osnovi rezultatov preverjanja hipotez CAPM sklepamo, da so dokazi o veljavnosti CAPM za delniške trge Slovenije, Madžarske in Češke šibki. Najpogosteje zavrnjena je hipoteza ničelne vrednosti Jensenove alfe in zadostnosti bete kot edinega dejavnika določanja (presežne) donosnosti delnic. Povezanost med delniškimi trgi Slovenije, Češke in Madžarske med seboj kot tudi z razvitimi delniškimi trgi v Evropi (z nemškim delniškim trgom, britanskim, francoskim in avstrijskim trgom) smo ugotavljali z jakostjo sogibanja donosnosti teh delniških trgov. V ta namen smo uporabili več orodij analize (enostavno analizo linearne povezanosti delniških trgov (Pearsonov koeficient korelacije), Grangerjevo analizo vzročnosti, valčno korelacijsko analizo po posameznih skalah, navzkrižno valčno korelacijsko analizo ter DCC-GARCH analizo dinamične pogojne korelacije več spremenljivk) in ugotovili, da je slovenski delniški trg manj povezan z ostalimi evropskimi (s češkim, madžarskim, avstrijskim, francoskim, nemškim in britanskim) delniškimi trgi, kakor pa to velja za madžarski in češki delniški trg. Jakost sogibanja donosnosti delniških trgov v preučevanem obdobju (t.j. v obdobju 1997–2010) se je povečala. Finančne krize, zlasti svetovna finančna kriza, so kratkoročno vplivale na povečano sogibanje donosnosti slovenskega, madžarskega in češkega delniškega trga z ostalimi preučevanimi del
Keywords: delniški trgi, dolgoročni spomin, CAPM, povezanost med delniškimi trgi, valčki, GARCH, posplošena metoda momentov
Published: 20.09.2012; Views: 2025; Downloads: 313
.pdf Full text (5,30 MB)

8.
BANČNO KREDITIRANJE PODJETIJ V SLOVENIJI
Katja Edelbaher, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Za uspešno sodelovanje banke in podjetij je potrebno uskladiti dvoje nasprotujočih se interesov: interes podjetja, ki želi pridobiti kar najcenejše vire financiranja, in interes banke, ki želi doseči čim večji dobiček, s čim manjšim tveganjem oziroma ustreznim zavarovanjem. Diplomski projekt z naslovom Bančno kreditiranje podjetij v Sloveniji v teoretičnem delu obravnava kreditne storitve banke, vrste kratkoročnih in dolgoročnih kreditov podjetjem, ter cilje bank pri kreditiranju podjetij. Nadalje obravnava značilnosti poslovnega odnosa med podjetjem in banko, vpliv bonitete na pridobitev kredita in opis zavarovanj bančnih kreditov. V zadnjem delu diplomskega projekta smo analizirali bančno kreditiranje podjetij od leta 2004 do 2013 v Sloveniji, spreminjanje števila bank in hranilnic, značilnosti odobrenih kreditov v povezavi s gospodarskimi razmerami, obseg odobrenih bančnih kreditov podjetjem, spreminjanje cene kreditov po posameznem letu in bančno kreditiranje po dejavnostih, pri čemer smo izpostavili predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in trgovino.
Keywords: banke, kredit, kreditiranje podjetij, kreditno tveganje, kreditna sposobnost, zavarovanje kredita
Published: 26.11.2014; Views: 756; Downloads: 130
.pdf Full text (469,95 KB)

9.
RAZVOJ INVESTICIJSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENIJI
Vid Lešnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega seminarja podrobneje obravnava trg investicijskega bančništva v Sloveniji. S pomočjo izbranih obdobij nudi tudi prelet zgodovine slovenskega bančništva. Jasno je prikazano, kaj bančništvo v Sloveniji zakonsko predstavlja in s čim vse se banke lahko ukvarjajo. Prikazane so tudi največje investicijske banke na svetu glede na dobljene provizije in trenutna gospodarska situacija, v kateri se nahajajo. V empiričen del je vključenih pet največjih bank v Sloveniji glede na tržni delež. Prikazana je primerjava med njimi, glede na prihodke iz naslova investicijskega bančništva. Prav tako je posebej predstavljena primerjava prihodkov iz naslova svetovanja podjetjem. Obravnavano je obdobje med leti 2007 in 2013, tako da prikazuje dinamiko pred globalno finančno in dolžniško krizo in v času trajanja le-te. Prihodki investicijskega bančništva v Sloveniji so v času globalne finančne in dolžniške krize močno padli in ne predstavljajo večjega deleža v celotnem poslovanju bank. Kljub temu, je investicijsko bančništvo izjemno pomemben del bančnega sistema in gospodarstva nasploh.
Keywords: Investicijsko bančništvo, zakon o bančništvu, razvoj bančništva, svetovanje podjetjem.
Published: 04.12.2014; Views: 857; Downloads: 109
.pdf Full text (12,53 MB)

10.
OBLIKOVANJE STRATEGIJE MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA ZA BLAGOVNO ZNAMKO KRUH PECIVO
Mateja Dajčman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Komuniciranje je proces, ki se vzpostavlja med ljudmi za zadovoljitev njihovih želja in potreb. Podjetja se poslužujejo komunikacijskih aktivnosti za obveščanje kupcev in prepričevanje v nakup. Na ta način si olajšujejo menjavo dobrin. Temu pravimo marketinško komuniciranje, ki je vodstveni proces, saj podjetja skozi njega vstopijo v dialog z različnimi ciljnimi javnostmi. Z dobro marketinško strategijo lahko podjetja oblikujejo kvaliteten marketinško oglaševalski načrt podjetja. Tako bodo lahko odgovorili na vprašanja, katere so prave stvari, ki jih podjetje mora početi, da bo dosegala želeni cilj. Za dobro oblikovano marketinško strategijo je potrebno dobro poznati kupca in z njim njegove želje ter potrebe. Za tem pa stoji širok spekter teoretičnih znanj in informacij, ki so jim skupne uspešno izpeljane oblikovane strategije marketinškega komuniciranja, kot je prikazano tudi v naši diplomski nalogi za blagovno znamko Kruh pecivo.
Keywords: Marketinško komuniciranje, sestavine marketing- mixa, ciljno občinstvo, cilji komunikacije, oblikovanje sporočila, komunikacijski kanali, proračun za promocijo, promocijski splet, oglaševanje, neposredne oblike komuniciranja, osebna prodaja, stiki z javnostmi, pospeševanje prodaje, interno komuniciranje, motivacija zaposlenih.
Published: 21.02.2011; Views: 2250; Downloads: 296
.pdf Full text (6,83 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica