1. Economic policy and confidence of economic agents - a causal relationship?Silvo Dajčman, 2020, original scientific article Abstract: The purpose of this paper is to study whether innovations in monetary and fiscal policy are a leading indicator of future business and consumer confidence and reverse applying the panel Granger causality analysis to two periods in the history of the euro area: before and after the start of the Great Recession. The results show that Granger causality interaction between the confidence of economic agents and the stance of monetary policy (measured by the shadow rate) is stronger than between the former and the fiscal policy instruments. The European Central Bank (ECB) shadow rate innovations Granger caused business and consumer confidence in both periods, but also indicators of confidence Granger caused the shadow rate. No such feedback could be established between two fiscal policy instruments (government expenditure and revenue growth) and the indicators of confidence. Government spending and revenues Granger caused business confidence in the first subperiod, but not in the second subperiod when the causality reversed. The government revenues Granger caused consumer confidence in the first subperiod, while government expenditures in the second subperiod. Consumer confidence Granger caused government spending in the first subperiod.
Keywords: fiscal policy, monetary policy, consumer confidence, business confidence, panel Granger causality
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (409,37 KB)
This document has many files! More... |
2. Vloga javnega sektorja v gospodarstvu skozi čas: primerjalna analiza med državami članicami EU, Veliko Britanijo in ZDATjaša Koisek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira razvoj in vlogo javnega sektorja v gospodarstvu v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo se osredotoča na vlogo javnega sektorja v gospodarstvu in na primerjalno analizo med državami članicami EU, Veliko Britanijo oziroma Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike. Cilj raziskave je pregledati napredek javnega sektorja ter njegov vpliv na gospodarsko rast, razvoj in stabilnost. Raziskava temelji na analizi sekundarnih virov, vključno z znanstveno literaturo, statističnimi podatki in poročili relevantnih institucij.
V teoretičnem delu naloga obravnava definicijo javnega sektorja, njegov pomen, strukturo, zgodovino in teoretične perspektive o njegovi vlogi. V empiričnem delu pa naloga analizira različne kazalnike, ki merijo lastnosti in učinkovitost javnega sektorja. Empirični del vsebuje analizo različnih spremenljivk oziroma kazalcev lastnosti javnega sektorja, kot so delež sektorja države v BDP, dolg sektorja države, zaposlenost v javnem sektorju ter javnofinančni primanjkljaj in izdatki za izbrana leta v obdobju od 2000 do 2023.
V nalogi primerjamo javne sektorje različnih držav ter se osredotočamo na njihove razlike in podobnosti. Zlasti preučujemo, kako je javni sektor v obravnavanem obdobju vplival na gospodarsko uspešnost, stabilnost in odzivanje na gospodarske krize ter druge večje izzive. Na podlagi ugotovitev diplomsko delo prikazuje, kateri ključni dejavniki vplivajo na uspešnost in učinkovitost javnega sektorja v različnih državah.
Keywords: javni sektor, gospodarstvo, primerjalna analiza, Evropska unija, Združene države Amerike
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,12 MB) |
3. Gospodarske krize v obdobju 2008-2023 in struktura javnofinančnih izdatkov po državah Evropske unijeSemi Fetahu, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vlogo države in njene funkcije pa tudi, kako se javnofinančni izdatki razvrščajo in kategorizirajo po mednarodnih standardih. Za razumevanje in analizo javnofinančnih izdatkov smo preučevali klasifikaciji COFOG in ESA. Ugotovili smo, da sta omenjeni klasifikaciji zelo pomembni za razumevanje in primerjavo prioritet držav v zvezi z javnofinančnimi izdatki.
Analizirali smo gospodarske krize, ki so se v Evropi zgodile med letoma 2008 in 2023, in sicer največje med njimi, veliko recesijo, dolžniško krizo evroobmočja, pandemijo covida-19 in rusko-ukrajinsko krizo. Ob tem smo proučili izdatke držav EU v teh obdobjih. Ekonomske krize se pogosto pojavljajo, vendar večina ne razume, zakaj se zgodijo in kako vplivajo na življenja ljudi. Diplomsko delo poskuša povzeti krize med letoma 2008 in 2023, s posebnim poudarkom na državnih javnofinančnih izdatkih tega obdobja.
V diplomskem delu smo opredelili, katere funkcije držav, po COFOG in ESA klasifikacijah, se v času kriz najbolj spremenijo ter v katere funkcije posamezne države največ vlagajo svoja sredstva. Tako predvidevamo, da so se v času kovid krize javnofinančni izdatki povečali za zdravstvo. Vendar pa bi bilo smiselno vprašati, koliko so države vlagale v zdravstvo pred pandemijo in koliko je pandemija dejansko vplivala na povečanje teh izdatkov. V diplomskem delu smo analizirali tudi makroekonomske agregate, kot so gospodarska rast, stopnja brezposelnosti in stopnjo inflacije.
Keywords: velika recesija, dolžniška kriza evroobmočja, pandemija covid, ruska-ukrajinska kriza, Evropska unija, javnofinančni izdatki
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (835,95 KB) |
4. Koordinacija fiskalne politike v Evropski unijiRene Mohar, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih petnajstih letih je Evropska unija prestala dve gospodarski krizi, prvo v letih 2008 in 2009, drugo pa leta 2020 med pandemijo covida-19. V tem diplomskem delu smo preučili, kako je EU v preteklosti uravnavala fiskalno politiko posameznih držav članic in kako to počne danes. Pri tem opazujemo spreminjanje javnih dolgov držav članic in posamezne probleme, s katerimi so se članice Evropske unije soočale.
Leta 2012 so vse države članice, razen Velike Britanije in Češke, podpisale medvladno Pogodbo o stabilnosti in usklajevanju v ekonomski in monetarni uniji, del katere je bil tudi fiskalni pakt (za stabilnost in rast – SGP). Osnovni cilj pakta je zagotoviti vzdržne javne finance, kar naj bi podpiralo druge temeljne makroekonomske cilje (stabilnost cen, gospodarska rast in zaposlenost). Pakt je sestavljen iz preventivnega in korektivnega dela. Preventivni del zagotavlja vzdržno fiskalno politiko čez ekonomski cikel, medtem ko korektivni del odpravlja prekomerne primanjkljaje držav članic.
Ob ogledu javnofinančnih prihodkov in odhodkov držav članic smo ugotovili, da je med gospodarsko krizo v letih 2008 in 2009 javnofinančni primanjkljaj držav članic v povprečju narastel za 4,1 % BDP, se nato stalno zmanjševal do leta 2019, ko je ta znašal le še 0,4 % BDP, ter nato med pandemijo covid-19 ponovno narastel na 6,7 % BDP. Ugotovili smo, da so prihodki držav članic skozi leta ostali približno enaki, odhodki pa so se ob pojavu krize povečali, v trudu, da se posledice krize zmanjšajo.
V obdobju po veliki recesiji so se vse države članice, razen Estonije, Luksemburga in Švedske, znašle v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Vse države, razen Romunije, so čezmerni primanjkljaj primerno hitro odpravile, Romunija pa je deležna zaporednih postopkov v zvezi s pomembnimi odstopanji v okviru preventivnega dela SGP. Čeprav se postopek odvija vse od leta 2017, Romunija zanj še ni bila sankcionirana.
Keywords: fiskalna politika, fiskalna unija, monetarna unija, bančna unija, gospodarska kriza
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,56 MB) |
5. Javni dolg in cena zadolževanja držav evroobmočjaPetra Zelič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Državni dolg je akumulacija neplačanih preteklih računov vlade. Pri tem smo dolg opredelili tudi z drugih vidikov. V osnovi gibanje dolga državnega sektorja določata dva dejavnika: primarni saldo ter razlika med obrestnimi merami in rastjo gospodarske aktivnosti.
Diplomsko delo pokriva slovensko zakonodajo glede zadolževanja in pravila, ki jih morajo pri zadolževanju upoštevati države evroobmočja. Pri tem je najpomembnejše in najbolj poznano Maastrichtsko pravilo. Obravnavali smo tudi posledice zadolževanja, ki so lahko posredne in/ali neposredne. Pri vzdržnosti moramo upoštevati, da je država sposobna financirati svojo preteklo in sedanjo javnofinančno politiko. Pri načelu upravljanja javnega dolga je pomembno, da se zadolžimo z najnižjimi možnimi stroški.
Opredelili smo, kateri dejavniki vplivajo na donosnost državnih obveznic tako na strani ponudbe kot povpraševanja.
V diplomskem delu smo analizirali javni dolg in donosnosti za 10-letne državne obveznice. Po opravljeni analizi smo ugotovili, da največji del javnega dolga evroobmočja predstavlja podsektor centralne ravni. Druga ugotovitev je bila, da za države evroobmočja obstaja pozitivna povezava med višino javnega dolga in donosnostjo državnih obveznic.
Keywords: javni dolg, cena zadolževanja, evroobmočje, podsektor, zadolževanje
Published in DKUM: 10.05.2024; Views: 301; Downloads: 99
Full text (2,02 MB) |
6. Participativni proračuni občin v SlovenijiNuša Gračnar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Participativni proračun je sistem razporejanja sredstev proračuna, pri katerem sodelujejo in odločajo občani. Občina zato del sredstev občinskega proračuna nameni participativnemu poračunu. Občani imajo tako možnost predlagati projekte, za katere menijo, da so pomembni v kraju.
Diplomsko delo zajema finančno področje občin v Sloveniji in področje participativnega proračuna slovenskih občin. Obravnava izvor ter sam začetek participativnega proračuna v svetu. Predstavljeni so različni primeri v svetovnem merilu, prav tako pa tudi primeri slovenskih občin, ki so takšen postopek že izvedle. Ugotoviti želimo, kako poteka participativni proračun in predstaviti njegove značilnosti.
Analizirali bomo podatke glede na razširjenost po slovenskih mestnih in navadnih občinah ter ugotovili, kolikšen delež občinskega proračuna občine namenjajo participativnemu proračunu.
Diplomsko delo je lahko v pomoč pri širjenju participativnega proračuna v Sloveniji. Mnogi državljani še vedno ne vedo, da takšen postopek obstaja in so morda zanj v svoji občini prikrajšani. Cilj je predstaviti pozitivne lastnosti, ki jih participativni proračun občanom prinaša.
Keywords: Občine, Slovenija, proračun, občani, participativni proračun, sodelovanje.
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 538; Downloads: 87
Full text (931,96 KB) |
7. Vloga vzgojitelja pri zagotavljanju zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami : magistrsko deloBojana Dajčman, 2023, master's thesis Abstract: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev.
Keywords: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 572; Downloads: 221
Full text (1001,73 KB) |
8. International transmission of conventional and unconventional monetary policy and financial stress shocks from the euro area to RussiaSilvo Dajčman, Alenka Kavkler, Sergey Merzlyakov, Sergey E. Pekarski, Dejan Romih, 2022, original scientific article Abstract: This paper studies the international transmission of the euro area´s monetary policy and financial stress to Russia. The results show that financial stress in the euro area damages Russian economic activity and stock prices, but not its trade balance. The contractionary euro area monetary policy shock decreases Russian GDP, leads to real appreciation of the euro against the Russian rouble, damages Russian stock prices, but does not significantly affect the trade balance between countries. We also found that the Central Bank of the Russian Federation adjusts to monetary policy shocks in the euro area.
Keywords: conventional monetary policy, unconventional monetary policy, financial stress, Russia, international transmission
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 419; Downloads: 37
Full text (1,85 MB)
This document has many files! More... |
9. Spillover effects of economic policy uncertainty on adult and youth unemploymentSilvo Dajčman, Alenka Kavkler, Natalia Levenko, Dejan Romih, 2023, original scientific article Abstract: The paper studies the effects of foreign (the US, the UK and the Chinese) and domestic economic policy uncertainty (EPU) shocks on unemployment in Germany, France, Italy and Spain. The analysis is run separately for the rates of adult and youth unemployment. Impulse responses derived from vector autoregressive models show that the magnitudes of the responses of the adult and youth segments of the labour market are quite different. Following an uncertainty shock, the youth unemployment rate increases significantly more than the adult unemployment rate. This is the case for France, Italy and Spain. The German labour market seems to be resistant to foreign (except Chinese) and domestic EPU shocks, while the remaining labour markets, foremost the Spanish and Italian ones, are susceptible to uncertainty shocks, especially to the US EPU shocks.
Keywords: economic policy uncertainty, youth unemployment, adult unemployment, spillover effects, impulse responses
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 370; Downloads: 28
Full text (3,89 MB)
This document has many files! More... |
10. Interpretacija odločitev nevronske mreže z metodo lime : diplomsko deloKristijan Dajčman, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu interpretiramo odločitve globokih nevronskih mrež za analizo sentimenta slovenskih in angleških besedil z metodo LIME. Nevronske mreže veljajo za črne škatle, saj je težko pojasniti njihove odločitve s samimi utežmi, kar predstavlja težave pri posvojitvi takšnih modelov v situacijah, kjer je pomembna transparentnost in zanesljivost odločitev. Problem črnih škatel lahko rešimo z metodami interpretiranja, kot je LIME, ki pojasni odločitev črne škatle z lokalnim nadomestkom. V tem delu interpretiramo napovedi treh nevronskih mrež z metodo LIME in poskušamo na podlagi interpretacij razložiti delovanje nevronskih mrež.
Keywords: LIME, razložljiva umetna inteligenca, nevronska mreža, analiza sentimenta
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 387; Downloads: 32
Full text (2,88 MB) |
