1. Analysis by team – a tool for mitigating mistakes in intelligence analysisJaroš Britovšek, 2023, review article Abstract: Purpose:
In this paper, we will examine various causes of error in intelligence analysis
and then propose a solution to combat or mitigate them.
Design/Methods/Approach:
We reviewed the literature of relevant primary and secondary sources on
mistakes in intelligence analysis and efforts to mitigate them. Additionally, we
use the synthesis method to propose a solution.
Findings:
Analysis by team was recognized as a valuable tool in mitigating mistakes
in intelligence analysis. Intelligence analysis is a cognitively intense activity,
subjected to cognitive biases and analytical mistakes. Mistakes and biases can
be further exacerbated by the pressures on intelligence analysts stemming from
uncertainty, denial and deceptions, secrecy and the need for timeliness. Because
of these limitations and challenges, individuals often struggle to recognize their
own mistakes, but are still able to identify them in other people. As a solution to
this, analysis by team is proposed. However, working in groups can lead to risks
such as groupthink and polarization. For that reason, analytical groups have to
be properly selected, structured and managed.
Research Limitations/Implications:
Besides the secret nature and, therefore, limited access to information, there
is also limited empirical research on the efficacy of the methods and techniques
used by intelligence analysts.
Practical Implications:
In the paper, we present a practical solution for mitigating mistakes by
intelligence analysis, which can be used by professionals from other fields of
national security as well as in the business environment.
Originality/Value:
This paper seeks to present the most viable tool to combat or mitigate
mistakes in analytical or investigative work. Analytical findings and conclusions
are meant for national security and law enforcement professionals and decision
makers. More effective and rigorous analysis can therefore support better
decision making.
Keywords: intelligence, intelligence analysis, analytical mistakes, cognitive biases
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 206; Downloads: 9
 Link to file
This document has many files! More... |
2. Uporaba pigmentov v slikarski praksi nekoč in danes : magistrsko deloEva Britovšek, 2023, master's thesis Abstract: Cilj magistrskega dela je bil raziskati pigmente, bolj podrobno, ugotoviti, ali je
mogoče, omejeno na naš čas in prostor, pridobiti primerne pigmente za slikarsko
ustvarjanje, kot so to počeli stari mojstri, ter jih primerno pripraviti, očistiti in
uporabiti.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo raziskali barve, njihove lastnosti in naš
zaznavni sistem, ki je odgovoren za zaznavanje le-teh. Nato smo ločili barvila od
pigmentov in se osredotočili na pigmente, opisali in primerjali njihove lastnosti,
kako so jih pridobivali, za kaj so jih uporabljali ter ostala zgodovinska dejstva.
Seveda smo omenili tudi slikarske nosilce ter veziva. V praktičnem delu smo se
najprej osredotočili na iskanje materialov za izdelavo pigmentov v okolici, nato na
obdelavo ter čiščenje, da smo pridobili pigment. Pigmente smo nato uporabili v
kombinaciji z različnimi vezivi in to analizirali.
Keywords: pigment, slikarske tehnike, vidno zaznavanje, barve, barvila, nosilec, vezivo
Published in DKUM: 09.01.2024; Views: 324; Downloads: 27
 Full text (8,75 MB) |
3. Razvoj ocene teroristične ogroženosti Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMarcel Črešnar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo preučuje razvoj ocene teroristične ogroženosti Republike Slovenije. Slovenija vse od leta 2005 izdeluje periodične ocene teroristične ogroženosti. Ocene so izdelane in izdane na podlagi petstopenjskega modela. To pomeni, da se lahko stopnja teroristične ogroženosti giba od zelo nizke (1) pa do zelo visoke (5). Za izdelavo teh ocen je zadolžena Medresorska delovna skupina za protiterorizem. Glavna naloga te skupine, je priprava poročil in ocen teroristične ogroženosti Republike Slovenije. Vse pretekle izdane stopnje teroristične ogroženosti v Sloveniji so bile nizke. Slovenska obveščevalno- varnostna agencija v zadnjih letih poroča, da ni bilo zaznanih morebitnih groženj ali načrtovanja terorističnih napadov na slovenske interese doma in po svetu. Ocene teroristične ogroženosti pa niso namenjene samo za zagotavljanje potrebnih informacij pristojnim državnim organom, temveč tudi splošni javnosti. Večina evropskih držav danes uporablja izdelavo tovrstnih ocen. Uporabljeni modeli, število stopenj ogroženosti, verjetnosti jezik in uporabljeni kriteriji za določitev stopnje ogroženosti se med državami razlikujejo. Pri analizi primerjave med izbranimi državami so se pokazale tudi nekatere podobnosti pri uporabljenih metodologijah in službah, ki so zadolžene za izdelavo teh ocen. Splošno gledano se je izdelava periodičnih ocen teroristične ogroženosti izkazala kot smiselna. Republika Slovenija ima glede na zbrana dejstva v veljavi ustrezen model za izdelavo ocene teroristične ogroženosti. Pri izdelavi omenjenih ocen se priporoča predvsem načelo preprostosti in prilagodljivosti. Prav tako je priporočena uporaba enotne obveščevalno-varnostne terminologije, kot tudi uporaba enotnega standarda verjetnostnega jezika z določenimi procentualnimi vrednostmi.
Keywords: ocena ogroženosti, protiterorizem, obveščevalno-varnostna dejavnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 624; Downloads: 106
Full text (1,47 MB) |
4. Obrambni štab kot možnost integracije obveščevalnih procesov na obrambnem področju Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽiga Sušnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja analizo obveščevalnih procesov na področju obrambe v
Republiki Sloveniji in v nekaterih drugih državah ter nudi pogled v prihodnost z uvedbo obrambnega štaba. Zaradi vse večjega pojava neklasičnih in prepletajočih se groženj se države odločajo tudi za združevanje procesov na najvišji obrambno strateški ravni z namenom boljše pripravljenosti na grožnje. Ena od teh rešitev so obrambni štabi, ki pomenijo združevanje vojaških in civilnih procesov za hitrejše, učinkovitejše in natančnejše doseganje zastavljenih nacionalnih ciljev. Predvsem se združevanje pozna pri obveščevalni dejavnosti, ki je ključnega pomena za prepoznavanje novodobnih groženj in hitrega obveščanja odločevalcev.
Tako bi bilo dobro tudi v Republiki Sloveniji stremeti k temu, da se začnejo obveščevalni in drugi procesi iz civilnega in vojaškega spektra združevati in tako poskrbeti, da se odpravi nepotrebno podvajanje in da se združi najkakovostnejši kader iz civilne in vojaške sfere. Tako bi se ustvaril trden, profesionalen in zanesljiv kolektiv. S tem bi bila tudi podpora odločanju na obrambnem področju celovitejša. V Republiki Sloveniji lahko prepoznamo rešitev v spremembi Zakona o obrambi in v reorganizaciji obrambnih sil z možnostjo vzpostavitve obrambnega štaba. V vsakem primeru so spremembe nujne, saj se države vsakodnevno srečujejo z novimi grožnjami, pri katerih se nikoli ne ve, kaj pričakovati, zato morajo biti države pripravljene na vse.
Keywords: diplomske naloge, obramba, obveščevalna dejavnost, obrambni štab, integracija, Slovenska vojska
Published in DKUM: 06.04.2022; Views: 867; Downloads: 167
Full text (815,21 KB) |
5. Zasebna obveščevalna dejavnostJaroš Britovšek, Andrej Sotlar, 2014, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je razmejiti državno od zasebne obveščevalne dejavnosti, prikazati značilnosti in trende zasebne obveščevalne dejavnosti po svetu ter opozoriti na zametke te dejavnosti v Sloveniji.
Metode:
Opravljena je analiza teoretičnih del in pristopov k obravnavanju državne in zasebne obveščevalne dejavnosti, analiza konkretnih primerov razvoja in delovanja zasebne obveščevalne dejavnosti ter analiza zakonodaje, ki to dejavnost ureja v Sloveniji. Deloma so bili uporabljeni tudi rezultati raziskave, ki je bila na to temo opravljena za potrebe doktorske disertacije na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Ugotovitve:
Zasebna obveščevalna dejavnost (v okviru zakonskih omejitev) postaja pomembna in legitimna gospodarska dejavnost, ki ni omejena na državo ali regijo, temveč deluje v globalnem okolju. Njene stranke so tako države kot velike korporativne družbe, ki se zanimajo za tveganja, ki bi lahko ogrozila njihove interese. Takšen trend, ki ga zaznavamo na Zahodu, bi se lahko v določeni meri pojavil tudi v Sloveniji, kjer zaradi narave in nelagodja ob omembi zasebne obveščevalne dejavnosti dejansko ne moremo zagotovo trditi, kako zelo je ta razširjena. Kljub temu pa lahko z analizo slovenske zakonodaje zaznamo elemente zasebne obveščevalne dejavnosti in predvsem dela protiobveščevalne dejavnosti, kot je zaščita poslovnih skrivnosti. Globalna konkurenca, prihod tujih gospodarskih družb in nastop slovenskih gospodarskih družb na svetovnem trgu bodo najverjetneje silili družbe v čim učinkovitejšo zaščito lastnih podatkov ter zbiranje in analizo novih podatkov, pomembnih za obvladovanje tveganj, to pa bo pozitivno vplivalo na razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek na enem mestu razloži evolucijo državne in zasebne obveščevalne dejavnosti in slednjo brez ideologiziranja in moraliziranja predstavi kot logično posledico potreb in trendov v gospodarstvu kakor tudi dejavnosti držav, ki svoje mnogotere, nekoč tradicionalne dejavnosti, prepuščajo zasebni pobudi in so od nje včasih celo odvisne.
Keywords: obveščevalna dejavnost, zasebna obveščevalna dejavnost, tveganja, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, gospodarske družbe
Published in DKUM: 29.04.2020; Views: 1213; Downloads: 147
Full text (510,49 KB)
This document has many files! More... |
6. Obveščevalno-varnostni sistem Republike Slovenije : reorganizacija in sistemske rešitveJaroš Britovšek, Aleš Čretnik, 2016, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti modele reorganizacije in izboljšave dela obveščevalnih in varnostnih služb majhnih držav, ki se soočajo z omejenimi finančnimi in kadrovskimi resursi. Analiza prispevka temelji na primeru obveščevalno-varnostnega sistema Republike Slovenije (RS).
Metode:
Z analizo primarnih in sekundarnih virov so bile analizirane in identificirane pomanjkljivosti obveščevalno-varnostnega sistema Republike Slovenije ter s primerjalno analizo obveščevalnih in varnostnih služb tujih držav razvite ustrezne rešitve.
Ugotovitve:
Razviti in predstavljeni so trije možni modeli reorganiziranja obveščevalno-varnostnega sistema RS, ki se med seboj razlikujejo glede na obsežnost posegov. Prav tako so v prispevku predstavljene sistemske rešitve na področju nadzora, zaposlovanja in izobraževanja uslužbencev obveščevalnih in varnostnih služb, ki jih lahko odgovorni implementirajo ne glede na to, ali se država odloči za reorganizacijo ali ne.
Omejitve/uporabnost raziskave
Tajna narava delovanja obveščevalnih in varnostnih služb nudi omejen dostop do popolnih podatkov, kar posledično omejuje raziskovanje na tem področju.
Praktična uporabnost:
Ugotovitve oz. rešitve, ki so predstavljene v prispevku se lahko nanašajo na praktično implikacijo reorganizacije in izboljšave dela obveščevalnih in varnostnih služb Republike Slovenije.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek opredeli obveščevalne in varnostne naloge ter odgovarja na vprašanja in dileme v zvezi z reorganizacijo in izboljšavami dela obveščevalnih in varnostnih služb Republike Slovenije, same ugotovitve pa so namenjene tako politični, strokovni kot tudi širši javnosti.
Keywords: obveščevalne naloge, varnostne naloge, obveščevalnovarnostne naloge, zaščitne naloge, reorganizacija
Published in DKUM: 20.04.2020; Views: 1189; Downloads: 101
Full text (594,60 KB)
This document has many files! More... |
7. Comparing counterintelligence and counterterrorism - similarities, issues and solutionsJaroš Britovšek, 2018, review article Abstract: Purpose: This paper aims to discuss and compare counterintelligence and counterterrorism, particularly in the aftermath of the Cold War and the rise of new forms of non-state terrorism, and critically examine the tendency of western liberal democracies to assign counterterrorism tasks to services traditionally involved in counterintelligence. The aim is therefore to identify similarities, differences and issues that arise between these two activities. In addition, some solutions to the issues presented are proposed. Methods:Models and concepts are developed and presented through analysis of primary and secondary sources. Several aspects are identified, leading to a comparative analysis being conducted.Findings: Counterintelligence and counterterrorism seem very similar at first glance, but differ from each other in certain important respects. They both lie on a spectrum between a ‘law enforcement model’ and an ‘intelligence model’, and can overlap when targeting state-sponsored terrorism or state and non-state actors’ intelligence activities. Yet they vary substantially when dealing with risks, time sensitivity and the sharing of information, and ignoring them can have a significant impact on national security.Research Limitations: Besides the secret nature of intelligence and, therefore, limited access to information, the paper primarily focuses only on states’ security apparatus and does not consider other political, societal or psychological actors or approaches. Practical Implications: In the paper, several solutions derived from the principle of the separation of counterintelligence and counterterrorism are presented for policymakers, while also calling for the establishing of sharing and coordination bodies.Value: This paper counters the prevailing paradigm that overemphasises the role of the traditional services involved in counterintelligence as part of the fight against modern terrorism. The findings and conclusions are intended for political, professional and wider public audiences.
Published in DKUM: 16.04.2020; Views: 695; Downloads: 72
Full text (384,66 KB)
This document has many files! More... |
8. Predlog modela ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalnovarnostne dejavnosti v Republiki SlovenijiJaroš Britovšek, 2019, professional article Abstract: Namen prispevka:
Cilj prispevka je pokazati razliko med oceno ogroženosti in oceno tveganj ter razviti predlog modela izdelave teh ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji in hkrati spodbuditi praktike k uporabi enotne metodologije in terminologije na tem področju.
Metode:
Prispevek je strokovne narave in temelji na analizi procesa izdelave ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalno-varnostnih dejavnosti.
Ugotovitve:
Pri obravnavani tematiki obstajajo nekatere nejasnosti, ki se nanašajo na trenutno uporabo terminov grožnja in tveganje, ter posledično ocene ogroženosti in ocene tveganj. Avtor izhaja iz ideje, da so ocene ogroženosti del ocene tveganj, ki poleg ogroženosti vsebuje še pomembnost in ranljivost tarče. Nadalje je opredeljena terminologija, predstavljene pa so tudi nekatere hevristične rešitve ter predlog modela izdelave ocene ogroženosti in ocene tveganj primernih za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Obveščevalno-varnostna dejavnost se odvija v kompleksnem okolju z visoko stopnjo negotovosti, kjer je zaželena preprostejša in bolj prilagodljiva metodologija. Avtor priporoča uporabo hevristike, kar pri oceni ogroženosti pomeni, da več, kot je potrjenih indikatorjev, večja je verjetnost uresničitve grožnje, pri oceni tveganj pa, da se tveganje poviša ob povečani ogroženosti, ranljivosti ter pomembnosti tarče, in obratno.
Praktična uporabnostin pomembnost prispevka:
Prispevek se ukvarja z izdelavo ocen ogroženosti in ocen tveganj, z namenom poskusa poenotenja procesov izdelave in terminologije ter razumevanja omenjenih ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, tarče, grožnje, tveganja, ranljivosti, ocene ogroženosti, Slovenija, ocene tveganj
Published in DKUM: 06.04.2020; Views: 1006; Downloads: 80
Link to full text
This document has many files! More... |
9. Zasebna obveščevalna dejavnost v Republiki Sloveniji - teoretični, pravni in praktični vidiki : doktorska disertacijaJaroš Britovšek, 2017, doctoral dissertation Abstract: Obveščevalna dejavnost, ki je bila vedno obravnavana kot klasična dejavnost države, se je začela pojavljati tudi v zasebnem sektorju. Ta proces je potekal predvsem na Zahodu, zato nas je zanimalo, ali obstajajo tudi v Republiki Sloveniji zametki zasebne obveščevalne dejavnosti pri zasebnem varovanju. V doktorski disertaciji smo zasebno obveščevalno dejavnost v Republiki Sloveniji preučevali s teoretičnega, pravnega in praktičnega vidika.
Na podlagi razvoja državnih in zasebnih obveščevalnih organizacij smo vzpostavili teoretično−konceptualni okvir obveščevalne dejavnosti. Obveščevalna dejavnost poteka v prostoru podatkov in informacij, sestavljajo jo temeljni elementi: zbiranje, analiza podatkov in protiobveščevalna dejavnost. Pojmi, ki opredeljujejo obveščevalno dejavnost in jo razlikujejo od drugih oblik zbiranja podatkov, so tveganja, tajnost in nadzorovanje. Na podlagi teoretičnega modela smo pregledali ustrezno zakonodajo Republike Slovenije in izvedli spletno anketo med predstavniki gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z zasebnim varovanjem, varnostnim svetovanjem, informacijsko varnostjo in detektivsko dejavnostjo.
Zaradi večkrat zaznane negativne konotacije ob omenjanju zasebne obveščevalne dejavnosti in njene narave ne moremo z gotovostjo trditi, koliko je v Republiki Sloveniji resnično razširjena. V Republiki Sloveniji tudi ni družbe, ki bi svoje obveščevalne in protiobveščevalne storitve oglaševala na trgu. Kljub temu smo lahko s pomočjo teoretičnega modela, pregleda zakonodaje in spletne ankete ugotovili, da vendarle obstajajo elementi zasebne obveščevalne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki se izražajo pri nekaterih dejavnostih detektivov in zasebnih varnostnih družb. Zakonodaja in praksa kažeta na to, da se zasebna protiobveščevalna dejavnost v Republiki Sloveniji izvaja predvsem v obliki pasivnih varnostnih ukrepov.
Keywords: obveščevalna dejavnost, zasebna obveščevalna dejavnost, zasebna protiobveščevalna dejavnost, detektivska dejavnost, zasebno varovanje, doktorske disertacije
Published in DKUM: 22.05.2017; Views: 2834; Downloads: 531
Full text (1,31 MB) |
10. |
