| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Polyphenols: extraction methods, antioxidative action, bioavailability and anticarcinogenic effects
Eva Brglez Mojzer, Maša Knez Marevci, Mojca Škerget, Željko Knez, Urban Bren, 2016, original scientific article

Abstract: Being secondary plant metabolites, polyphenols represent a large and diverse group of substances abundantly present in a majority of fruits, herbs and vegetables. The current contribution is focused on their bioavailability, antioxidative and anticarcinogenic properties. An overview of extraction methods is also given, with supercritical fluid extraction highlighted as a promising eco-friendly alternative providing exceptional separation and protection from degradation of unstable polyphenols. The protective role of polyphenols against reactive oxygen and nitrogen species, UV light, plant pathogens, parasites and predators results in several beneficial biological activities giving rise to prophylaxis or possibly even to a cure for several prevailing human diseases, especially various cancer types. Omnipresence, specificity of the response and the absence of or low toxicity are crucial advantages of polyphenols as anticancer agents. The main problem represents their low bioavailability and rapid metabolism. One of the promising solutions lies in nanoformulation of polyphenols that prevents their degradation and thus enables significantly higher concentrations to reach the target cells. Another, more practiced, solution is the use of mixtures of various polyphenols that bring synergistic effects, resulting in lowering of the required therapeutic dose and in multitargeted action. The combination of polyphenols with existing drugs and therapies also shows promising results and significantly reduces their toxicity.
Keywords: polyphenols, extraction, antioxidants, bioavailability, synergistic effects
Published in DKUM: 22.06.2017; Views: 1613; Downloads: 566
.pdf Full text (1,38 MB)
This document has many files! More...

2.
POMEN GENOV IL10 IN TNFα PRI ZDRAVLJENJU OTROŠKE ASTME Z GLUKOKORTIKOIDI
Eva Brglez Mojzer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo povezav genotipov in alelov polimorfizmov rs1800896 ob genu IL10 in rs1800629 ob genu TNFα z otroško astmo. V okviru raziskovanja problematike smo preučevali vplive posameznih genotipov ali alelov teh polimorfizmov na klinične in laboratorijske parametre pri astmatikih, ki so prejemali glukokortikoidno terapijo. Iskali smo tudi povezave med polimorfizmom rs1800629 ob genu TNFα in ekspresijo gena TNFα. V študiji je sodelovalo 355 astmatičnih otrok starih od 5-19 let med katerimi je bilo 169 (47,61 %) moških in 136 (38,31 %) žensk za 50 (14,08 %) pa ni bilo podatka o spolu. Atopijsko astmo je imelo 202 (56,90 %) otrok, neatopijsko 88 (24,79 %) otrok, za 65 (18,31 %) bolnikov podatek ni znan. Terapijo z glukokortikoidi je prejemalo 189 (53,24 %) bolnikov. Polimorfizem rs1800629 ob genu TNFα je razkril povezave na prav vseh področjih našega raziskovanja. Genotipske in alelne frekvence astmatikov v nasprotju s kontrolno skupino statistično značilno odstopajo od Hardy-Weinbergovega ravnovesja (p < 0.001). Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna povezava SNP-ja rs1800629, ne zgolj z atopijsko astmo, temveč za astmo nasploh. Alel A je statistično značilno (p < 0,001) pogostejši pri skupinah astmatikov kot pri kontrolni skupini. Naša študija je pokazala, da imajo bolniki z A alelom polimorfizma rs1800629 statistično značilno (p = 0,037) boljši odziv na terapijo z glukokortikoidi, merjen z forsiranim ekspiratornim volumnom v prvi sekundi izdiha (FEV1), kot bolniki z alelom G. Polimorfizem rs1800629 ob genu TNFα je na različne načine povezan tudi s kliničnimi parametri PC20%, PEFR%, PC20% , FEV1. Mediane 2- ΔΔCt kažejo, da se gen TNFα značilno manj izraža pri posameznikih z alelom A za SNP rs1800629, kot pa z alelom G pri skupini astmatikov in kontrol in tudi pri posameznih skupinah astmatikov, atopikov ter neatopikov. Povezava se je pokazala tudi pri ekspresiji po glukokortikoidni terapiji skupine astmatikov, kjer se je gen TNFα statistično značilno manj izražal pri preizkovancih z alelom A SNP-ja rs1800629. Za polimorfizem rs1800896 ob genu IL10 pa smo ugotovili, da vpliva na posamezne klinične parametre povezane z manjšo hiperodzivnostjo in obstrukcijo dihal in dihalnih poti. Za več povezav pa je potrebno v prihodnje narediti še veliko raziskav. Rezultati naše študije so pokazali, da je polimorfizem rs1800629 z astmo povezan na številne načine, saj vpliva ne samo na odziv na zdravljenje, temveč tudi na resnost astme kot bolezni ter izražanje gena TNFα, ki povzroči vnetne procese in s tem simptome astme. V prihodnosti bi bilo zato smotrno ta polimorfizem še podrobneje preučiti, da lahko izboljšamo zdravje pacientov z astmo na način, da se zdravljenje prilagodi posamezniku glede na njegov genetski zapis. S tem bi pripomogli k boljšemu diagnosticiranju astme, učinkovitejši preventivi in nenazadnje tudi k boljšemu zdravljenju, ki lahko z individualnim pristopom postane bolj učinkovito in manj toksično.
Keywords: otroška astma, polimorfizmi, IL10, TNFα, glukokortikoidi
Published in DKUM: 13.09.2013; Views: 1939; Downloads: 128
.pdf Full text (2,79 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica