| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PREMAGOVANJE STRESA PRI DELU NA PRIMERU ZAVAROVALNICE MARIBOR D.D.
Boštjan Štromajer, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v družbi, kjer se stres pojavlja posredno zaradi razvoja tehnologij, optimizacije delovnih procesov, visoko zahtevnih opravil. Ljudje so pod vplivom stresa, saj ne sledijo tehničnemu in tehnološkemu napredku. Ko ljudje ne morejo več izpolnjevati kriterijev na delovnih mestih, se pri njih prične pojavljati stres, saj zahteve na delovnih mestih presežejo sposobnosti posameznikov. Stres je globalni problem, ki povzroča človeško trpljenje na telesnem ali čustvenem področju. Povzroča velike stroške organizacije, saj je prisoten na vseh področjih delovanja v organizacijah. Pozitiven stres ljudi spodbudi k uresničevanju ciljev, jih motivira in na njih deluje pozitivno. Negativni stres ima negativne posledice, ki povzroči pri ljudeh bolezni, v skrajnih primerih tudi smrt. Pomemben pravni akt v EU je Direktiva Sveta iz leta 1989, ki delodajalcem nalaga polno odgovornost zagotovitve zdravja in varnosti pri delu, vključno z učinki stresa. O stresu na delovnem mestu je že veliko povedanega in napisanega, vendar premalo storjenega. Menimo, da je ključni dejavnik za preprečevanje stresa država, saj bi lahko z ustreznimi akcijami izdala zakonske akte, ki bi povzročili zniževanja stresa in posledično zniževanje odsotnosti iz delovnih mest, ter tako zniževala stroške organizacij in same države. Odgovorne organizacije, ki želijo konkurirat v globalnem okolju, bodo morale pričeti z zniževanjem stresa v organizacijah.
Keywords: Stres, stres na delovnem mestu, posledice stresa, uravnavanje stresa, merjenje stresa
Published: 22.03.2010; Views: 1931; Downloads: 263
.pdf Full text (1,11 MB)

2.
3.
KAZENSKA ODGOVORNOST JAVNIH FUNKCIONARJEV
Eva Štromajer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava odgovornost nosilcev javnih pooblastil, pri čemer se osredotočam predvsem na premiso med politično in kazensko odgovornostjo javnih funkcionarjev s posebnim ozirom na župane. Javni funkcionarji so voljeni ali imenovani ˝predstavniki ljudstva˝, ki svojo funkcijo opravljajo poklicno ali nepoklicno in predstavljajo osebe, če izhajamo iz zakonske opredelitve, ki jih na funkcijo volijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, predsednik in člani predsedstva Republike Slovenije in delegati v zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, kakor tudi funkcionarji pravosodnih organov, ki jih imenujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, funkcionarji družbenega pravobranilca samoupravljanja, namestniki republiških sekretarjev ter generalni sekretarji Predsedstva Republike Slovenije, Skupščine Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. V večini primerov za nastop funkcije in njeno opravljanje, posebni strokovni pogoji, ki bi jih funkcionarji morali izpolnjevati, niso potrebni. Pri opravljanju svojih funkcij so nosilci javnih pooblastil sicer do neke mere avtonomni, zakonodaja jih pa v določenem obsegu skuša omejevati. Kakršnokoli omejevanje pa ne doseže svojega namena in posledično temu učinka, saj ne glede na dejstvo, da so kazenskopravne, politične in civilne oziroma odškodninske sankcije zakonsko sicer opredeljene, je pojem odgovornosti javnega funkcionarja, iz prakse izhajajoč, nepopolno definiran in kot tak neoprijemljiv. Redki so primeri, ko funkcionarji za svoja ravnanja, ki so lahko kazenskopravno preganjana in imajo določene materialnopravne sankcije, dejansko odgovarjajo, ravno zaradi ohlapno urejene zakonodaje na tem področju. Če povzamemo, so funkcionarji moralno in etično odgovorni za dejanja, ki jih pri opravljanju svoje funkcije zagrešijo, pojem morale in etike pa lahko skorajda zatrdimo, je slovenskim funkcionarjem, v večini primerov, tuj. Ureditev odgovornosti funkcionarjev ima več podvrst, s skupno značilnostjo, ki se kaže v zahtevi, da mora kršitev nastati pri opravljanju funkcije. Drug problem, ki se kaže predvsem skozi prakso predstavlja dejstvo, da (pre)večkrat pride do zlorabe objektivne odgovornosti, v smislu prehajanja iz sfere pravne v objektivno politično odgovornost, o čemer govorimo v smislu odgovornosti poslancev, ministrov, tudi predsednika in drugih funkcionarjev. Šibkost ureditve pravne odgovornosti je predvsem posledica nenehne uporabe objektivne odgovornosti. Zato lahko govorimo o zlorabi objektivne odgovornosti, ker ne pride do ugotavljanja pravne odgovornosti, četudi za le-to obstajajo razlogi. Tudi v okviru objektivne politične odgovornosti pa, žal, opažamo, da do sankcij pravzaprav ne pride. Razlog je, kot ugotavljam v tem diplomskem delu, v zakonodaji, ki tega ne določa dovolj natančno in je določila, ki govorijo o sankcijah, mogoče obiti. Druga pomanjkljivost oziroma neprimernost sankcije se kaže v nesorazmernosti sankcije z izvedenim kaznivim dejanjem ali prekrškom, kar se tipično kaže v primeru kršitve 27. v povezavi z 28. členom ZIntPK, ki kot sankcijo določa nesorazmerno oglobitev posameznega funkcionarja. Glavni razlog je nepopolna zakonodaja v smislu razpršenosti določil v več zakonih, ki veljajo za nosilce javnih pooblastil. Zato potrebujemo zakon, ki bo enotno urejal oblike odgovornosti funkcionarjev in predvideval konkretne materialnopravne sankcije in predvsem potrebujemo institut, ki bo omogočal razrešitev županov, ki so po trenutno aktualni zakonodaji skorajda nedotakljivi. Diplomsko delo je v jedru razdeljeno na tri temeljne dele, od katerih v prvem podrobno opredeljujem pojem javnega funkcionarja in povzemam temeljne značilnosti in naloge posameznih. V drugem delu so izpostavljene oblike odgovornosti javnih funkcionarjev, od politične, do kazenske in nazadnje, odškodninske odgovornosti. V okviru odgovornosti obravnavam tudi institute za uveljavljanje le-te. Tretji del jedra diplomskega dela predstavlja obr
Keywords: javni funkcionar, nosilec javnih pooblastil, kazenska odgovornost, kazensko pravo, politična odgovornost, etika in morala, uveljavljanje odgovornosti, odškodninska odgovornost, instituti uveljavljanja odgovornosti, župan
Published: 23.08.2017; Views: 739; Downloads: 109
.pdf Full text (1,95 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica