| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 191
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Oblike dela z učenci z motnjami avtističnega sprektra pri pouku glasbene vzgoje
Maja Sakelšek, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati, kako posamezne glasbene dejavnosti vplivajo na razvoj posameznih veščin otrok z MAS. Izpostaviti smo želeli, da glasba pri otrocih s posebnimi potrebami, kamor uvrščamo tudi otroke z MAS, pomembno vpliva na govor, navezovanje stikov, čustva ter na krepitev samopodobe. V teoretičnem delu so opisane skupine otrok s posebnimi potrebami, motnje avtističnega spektra, ustanove za delo z otroki s posebnimi potrebami in metode dela z otroki z MAS. Zanimalo nas je, kakšno vlogo ima glasba pri delu z otroki z MAS. Empirični del pa zajema dvoletne evalvacije štirih učencev, kjer nas je zanimalo, kako so posamezne glasbene dejavnosti vplivale na razvoj posameznih veščin glede na njihovo motnjo. Z magistrskim delom želimo opozoriti na pomembno vlogo glasbe pri otrocih z MAS, tiste, ki se aktivno vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja otrok z MAS, pa spodbuditi k aktivnemu ukvarjanju z glasbenimi dejavnostmi in vključevanju otrok z MAS v te dejavnosti.
Keywords: avtizem, glasba, glasbene dejavnosti
Published: 21.07.2021; Views: 175; Downloads: 20
.pdf Full text (1,40 MB)

2.
Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami
Tamara Čeh, 2021, master's thesis

Abstract: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo, možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave odrasle. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami. V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo. Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle nujno potrebna.
Keywords: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Published: 21.07.2021; Views: 122; Downloads: 27
.pdf Full text (1,96 MB)

3.
Delovna šola na Slovenskem med vojnama
Amadeja Štukl, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Keywords: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Published: 31.05.2021; Views: 153; Downloads: 33
.pdf Full text (782,91 KB)

4.
Korporativno produktivno vzdrževanje tehničnih naprav
Edvard Krieger, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi predstavljamo korporativno produktivno vzdrževanje (KPV) tehničnih naprav, ki je zasnovano na osnovi integracije pozitivnih lastnosti do sedaj nam znanih postopkov vzdrževanja. Osnova je metoda Celovitega produktivnega vzdrževanja (Total Productive Maintenance – TPM), ki je bila v prejšnjem stoletju zasnovana na Japonskem. Nekatere stebre te metode smo spremenili (nadgradili) na osnovi naših izkušenj, ki smo jih z leti pridobivali na področju vzdrževanja tehničnih naprav. Kot primer v nalogi predlagamo implementacijo KPV na področju vzdrževanja avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (Automated External Defibrillator – AED) na osnovi naših praktičnih izkušenj in podajamo prednosti takega vzdrževanja.
Keywords: vzdrževanje, Total Productive Maintenance, korporativno produktivno vzdrževanje, geostrateško položaj, defibrilator
Published: 17.05.2021; Views: 89; Downloads: 12
.pdf Full text (5,53 MB)

5.
ZGODOVINA ŠOLSTVA NA MADŽARSKEM IN PRIMERJAVA Z RAZVOJEM ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM
Ksenija Vratar Pocak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Šolstvo na Madžarskem je podobno kot drugod v zahodni Evropi nastalo na krščanskih temeljih. Prve šole v Karpatski nižini so ob pričetku 11. stoletja ustanavljali benediktinci po zgledu iz zahodnega dela Evrope. Moralna vzgoja je tako v verski kot v posvetni madžarski šoli od nastankov vse do srede 20. stoletja temeljila na krščanskih vrednotah. Potrebe po posvetnem značaju šolstva in tovrstnih izobražencih so bile vse večje in na prehodu iz 14. v 15. stoletje pride do vnašanja elementov posvetnosti v šole. V 15. in 16. stoletju je pojav humanizma, ki se je med domačimi izobraženci zelo razširil, posvetnost v šolah še bolj poglobil. Pojav prvih ljudskih šol okrog leta 1560 izpričuje to humanistično težnjo. 17. stoletje se v razvoju madžarskega šolstva povezuje s pojavom do tedaj novega elementa v vzgoji in izobraževanju. Gre za narodnostno vzgojo in pedagogiko. Tako so v madžarske šole prvič leta 1730 uvedli pouk madžarske zgodovine in geografije. Pomemben mejnik v razvoju šolstva je avstrijski Ratio Educationis, ki je istočasno z ostalimi zahodnimi in srednjeevropskimi državami šolstvo postavil v domeno države in vladarja in je na Madžarskem začel veljati leta 1777. Madžarska država je vse od svojega nastanka okrog leta 1000 dalje bila zaznamovana z izrazito večnacionalnostjo. Zato se je učni jezik v ljudskih šolah, kjer so poučevali v maternem jeziku, razlikoval od kraja do kraja, odvisno od tega, kateri narodnosti je pripadala večina prebivalstva. Na srednji in višji stopnji izobraževanja pa je bil jezik vse do leta 1844 povsod enak ‒ latinščina. Le izjemoma so v prvih uvajalnih letih uporabljali nacionalni jezik z namenom približanja latinske slovnice dijakom. Zakon iz leta 1844 je to spremenil in uvedel madžarski učni jezik tudi v srednje in višje šole. Madžari so o svojem šolstvu lahko prvič samostojno odločali šele v času dualizma. Takrat, leta 1868, so izdali prvi madžarski osnovnošolski zakon. Ta Eötvösev zakon je spreminjal do takrat veljavno določilo, da so šole lahko ustanavljale le verske skupnosti in je ustanavljanje šol postalo omogočeno tudi drugim. Prvi madžarski srednješolski zakon pa je doživel izid leta 1883. Zakon iz leta 1940 je uvedel pomembno novost – 8-letno osnovno šolo, ki v madžarskem šolskem sistemu obstaja še danes. V času socialistične državne ureditve, leta 1948, je prišlo do podržavljenja vseh izobraževalnih institucij. Po prehodu v demokratično ureditev države so izdali nov zakon o šolstvu (zakon iz leta 1993), ki je z določenimi dopolnitvami veljaven zakon, ki ureja šolstvo danes.
Keywords: zgodovina šolstva, komparativna pedagogika, šolski sistem na Madžarskem, zgodovina šolstva na Madžarskem
Published: 01.02.2021; Views: 119; Downloads: 0

6.
Alternativni pedagoški model Hermanna Lietza nekoč in danes
Andi Kšela, 2020, master's thesis

Abstract: Šola predstavlja pomemben člen v življenju vsakega posameznika. Kaj pa pravzaprav je šola? Kakšno nalogo ima šola? Kaj je njen cilj? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je šola definirana kot ''vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti.'' Današnji otroci šolo pogosto doživljajo le kot nujno zlo, da lahko nekega dne kaj dosežejo. Njihovo navdušenje za delo upočasnjujejo ocene in prepiri z nezadovoljnimi starši in učitelji. Temu med drugim sledijo nevrotične motnje in strah pred šolo. Zaradi tega se vse več staršev sprašuje, kakšne alternative javni državni šoli obstajajo. Obstajajo številne alternative, ki v nasprotju z državno šolo predstavljajo in izvajajo druge vzgojne strukture in koncepte. Na prehodu v 20. stoletje so se pojavile težnje po reformi v šolstvu. Ta gibanja so se imenovala šolska reformna gibanja, ki so kritizirala pretirano intelektualizacijo ter prisilo. Njihov cilj je bil približanje šole otrokovim interesom, razvojnim značilnostim in tako humanizirati šolo, da bi postala učinkovitejša. Reformska pedagogika pa ni ravno enotno gibanje, saj se deli na različne tokove. V Nemčiji se je razvilo tako imenovano ''Landschulbewegung'' oziroma dobesedni prevod bi se glasil ''gibanje podeželjskih šol''. Pionir tega gibanja in tako imenovani ''oče podeželskih vzgojnih domov'' je bil Hermann Lietza, katerega se le redko omenja v Sloveniji. Zaradi tega je bilo smiselno raziskovati enega izmed vodilnih reformnih pedagogov našega časa. Ta naloga se bo osredotočala na alternativne šole reformske pedagogike, tako imenovane ''Landerziehungsheime'' oziroma podeželske vzgojne domove, katerih ustanovitelj je Hermann Lietz, njihov nastanek, zgodovinsko ozadje, pomen in vpliv ter druge oblike ''internatskih šol'' po Evropi. V nalogi je bila uporabljena metoda zgodovinskega raziskovanja, navajanja, opisovanja in vzročnega pojasnjevanja. V izdelavo te naloge so bili vključeni knjižni in spletni viri. Velik delež virov je spletnih in v nemškem jeziku. Tradicionalne šole reformske pedagogike so odraz reformskopedagoških konceptov in temeljijo na pedagoških idejah njihovih ustanoviteljev. Šole Hermanna Lietza, Paula Geheeba, Marie Montessori, Rudolfa Steinerja, Celestina Freineta, A.C. Neilla so pomembni členi mednarodnega reformskega gibanja in delujejo še danes. Lietzove šole danes več niso v tolikšni meri asketsko naravnane, kot so bile v preteklosti, pristop vzgojno-izobraževalnega procesa je bolj prilagojen sodobnem času. Te ustanove sicer več niso popolnoma enake, kot so bile nekoč, toda ohranjene so v nekoliko spremenjeni obliki in delujejo še danes. Še zmeraj so usmerjene v celostni razvoj in vseživljensko učenje, ohranja se tudi princip učenja z glavo, srcem in roko. Te ustanove danes predstavljajo kakovostno alternativo javnim šolam, to so domovi učenja, ki ponujajo varnost, hkrati pa spodbujajo voljo do uspeha in se soočajo s spremembami in z izzivi sodobnega časa.
Keywords: reformska pedagogika, podeželski vzgojni domovi, Hermann Lietz, internatske šole, alternativna šola
Published: 24.12.2020; Views: 203; Downloads: 22
.pdf Full text (938,54 KB)

7.
Mikrokrmilniško voden napajalnik za požarne sisteme
Edvard Bregar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja razvoj mikrokrmilniško vodenega napajalnika za požarne sisteme, ki je zasnovan tako, da je v skladu z vsemi trenutno veljavnimi predpisi ter s standardom SIST EN 54-4. Požarni sistem je sestavljen iz požarne centrale, ki krmili številne dodatne naprave (sirene, bliskavke, ključavnice …), ki pa pogosto potrebujejo dodatno napajanje. Dodatni napajalniki so ustrezno razporejeni po objektu in zagotavljajo ustrezno napajanje naprav iz dveh virov. V primeru izpada primarnega vira, sistem preklopi na baterijsko napajanje. Dodatni napajalniki nadzirajo, polnijo in vzdržujejo vgrajeno svinčevo baterijo, hkrati pa nadzirajo vse pomembne napetosti, preklapljajo med primarnim in baterijskim napajanjem. V standardu EN 54-4 je zahtevano tudi, da mora imeti dodatni napajalnik vsaj en izhod, s katerim lahko preostalemu delu požarnega sistema javi napako v delovanju. Mikrokrmilniško voden napajalnik za požarne sisteme je sestavljen iz standardnega industrijskega napajalnika, mikrokrmilniške kartice, ožičenja, ohišja ter svinčeve baterije. Na pokrovu ohišja je vgrajena tudi čelna plošča za prikaz stanja. V delu je opisan razvoj od osnovne ideje do končnega izdelka. Podani so tudi primeri problemov, vključno s certifikacijo izdelka pred komercialno uporabo.
Keywords: napajalnik, požarni sistem, mikrokrmilnik
Published: 14.12.2020; Views: 381; Downloads: 49
.pdf Full text (2,38 MB)

8.
Analiza poznavanja gimnastike na OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača
Maja Lah, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Za diplomsko delo z naslovom Analiza poznavanja gimnastike na OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača sem se odločila iz dveh razlogov, in sicer ker sem se z gimnastiko ukvarjala že od svojega drugega razreda osnovne šole in ker me je ta zelo navdušila ter me še v življenju vedno spremlja. Danes kot trenerka športne gimnastike poučujem v Gimnastičnem društvu Divača in kot del krožka še na treh šolah v obalno-kraški regiji (OŠ Sežana, OŠ Hrpelje-Kozina in OŠ Košana). Učencem/-kam želim približati to športno panogo kot pozitivno in zabavno zvrst športa. Učenci/-ke prej niso imeli/-e priložnosti, da bi se s tem športom bolje spoznali/-e in se z njim tudi v svojem prostem času ukvarjali/-e, saj niso imeli gimnastičnega krožka. Gimnastiko so teoretično in praktično spoznavali samo pri urah športne vzgoje. Od leta 2014 naprej so vsakemu otroku ponujene primerne gibalne gimnastične ure. S tem športom se lahko ukvarjajo tako rekreativno kot tekmovalno. Diplomsko delo predstavlja raziskava o poznavanju športne gimnastike na Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne Divača. Podatke sem za raziskovalni del zbrala z anonimnim anketnim vprašalnikom. Ta vključuje enaindvajset vprašanj, ki so sestavljeni iz treh delov. Cilj ankete je bil ugotoviti, ali otroci poznajo športno gimnastiko, ali obiskujejo gimnastični krožek; bi se morda želeli ukvarjati s tem športom in kako pomembna je za otrokov razvoj. Prav tako sem ugotavljala, kako dobro poznajo gimnastična orodja in gimnastične elemente, ki so jih v vprašalniku prepoznali s prikazanimi ilustracijami.
Keywords: športna gimnastika, otroci, osnovna šola, gimnastični elementi
Published: 28.10.2020; Views: 106; Downloads: 12
.pdf Full text (2,01 MB)

9.
Precizno pozicioniranje pnevmatskega valja
Vid Pigac, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je bil zasnovati in izdelati servo-pnevmatski pozicionirni sistem. Ta uporablja servo-pnevmatski ventil Enfield S2 ter induktivno senzorsko letev Sick MPA. S pomočjo teh komponent in programirljivega logičnega krmilnika Siemens S7 lahko sistem precizno pozicionira batnico pnevmatskega aktuatorja ter na njo pritrjeno breme. Avtomatsko vodenje sistema je možno upravljati preko tipk na nadzorni plošči, prav tako je možno ročno vodenje sistema z vrtenjem potenciometra. Sistem smo tudi testirali in na podlagi rezultatov testiranj določili točnost ter ponovljivost pozicioniranja batnice vzdolž pnevmatskega aktuatorja.
Keywords: servo-pnevmatika, valj, pozicioniranje, krmilje, industrijski krmilnik
Published: 24.09.2020; Views: 124; Downloads: 45
.pdf Full text (3,06 MB)
This document has many files! More...

10.
Vpliv osebnosti na razvoj odvisnosti od drog in deviantnega vedenja
Edvard Francelj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je nastalo kot rezultat poskusa raziskave pomembnejše strokovne literature na tem področju in širši javnosti predstaviti ter prikazati vlogo osebnosti pri nastanku odvisnosti od drog in kriminalitete, ki se pogosto prepleta z odvisnostjo. Da bi prišli do ciljev našega diplomskega dela, smo se lotili preučevanja tuje in domače literature s področja drog, osebnosti in kriminalitete. Predvsem smo se usmerili na vrste drog, odvisnost od drog, osebnost, ki je bila razdeljena na osebnostne lastnosti, motnje osebnosti in dimenzije osebnosti. Na koncu je bila na kratko opisana in s študijami prikazana klinična slika odvisnikov in njihov odraz v kriminaliteti. V diplomskem delu je bilo na podlagi dokazov odgovorjeno na več hipotez in raziskovalnih vprašanj. Med drugim je bilo ugotovljeno, da nekatere osebnostne lastnosti lahko povzročajo nagnjenost k zlorabi drog in odvisnosti. Pri napovedovanju morebitne odvisnosti od drog literatura prikazuje pomembnost upoštevanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj odvisnosti, in ne samo psiholoških. Odvisniki so najpogosteje nevrotični ljudje z različnimi duševnimi in osebnostnimi motnjami. Te se pojavljajo tako pred nastankom odvisnosti kot tudi kasneje. Droge pa pripomorejo k nastanku teh motenj še posebej, ko je govora o ljudeh, katerih osebnost se še razvija. Kriminaliteta, ki jo izvajajo odvisniki od drog, je pogosto storjena z namenom pridobitve finančnih sredstev za nakup droge zaradi pojava abstinenčnih simptomov ali pa zaradi preprečitve pojava le-teh. Dogajajo pa se kazniva dejanja tudi zaradi samega farmakološkega učinka na centralni živčni sistem.
Keywords: diplomske naloge, osebnost, odvisnost, droge, kriminaliteta
Published: 22.09.2020; Views: 191; Downloads: 79
.pdf Full text (835,61 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica