| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uporaba metod strojnega učenja za izboljšanje spletnega vprašalnika
Duško Rodić, 2020, master's thesis

Abstract: Zbiranje podatkov preko spletnega vprašalnika je v današnjem času pravzaprav stalnica, saj gre za hiter in učinkovit način za zajemanje podatkov iz širše populacije. Pogosto pa so vprašalniki predolgi in tudi kompleksne, zato ne zajemamo ciljne populacije in ne dobimo prave slike o raziskovanem stanju. Poseben primer je zajemanje podatkov z namenom ocene primernosti uporabe zalo-zmogljivega računalništva v oblaku za mala in srednje velika podjetja. Ta vprašalnik je namenjen zajemu vhodnih podatkov za večkriterijski model, ki omogoča oceno potenciala, ki v praksi ni v celoti zaživel. Izhajamo iz predpostavke, da je tudi kompleksnost vprašalnika vplivala na šibek odziv respondentov. Iz tega smo razvili raziskovalno vprašanje: »Ali je mogoče vprašalnik skrajšati s pomočjo strojnega učenja?«. Cilj magistrske naloge je, da s pomočjo metod strojnega učenja skušamo ugotoviti katera vprašanja največ prispevajo k oceni potenciala ter na ta način skrajšati vprašalnik. Problem smo reševali z uporabo metod strojnega učenja. V ta name smo analizirali večkriterijski model, vprašalnik za zajemanje podatkov, odgovore respondentov ter v programu Orange , ki poleg metod strojnega učenja vsebuje tudi vizualizacijo podatkov, IV analizirali prispevek posameznega vprašanja h končni oceni. Rezultati kažejo, da imajo nekateri kriteriji večji vpliv na končno oceno potenciala uporabe zelo-zmogljivega računalništva v oblaku, vendar se ti kriteriji nanašajo na splošne atribute primerov (npr. država, vrsta organizacije). Ob izločitvi trivialnih kriterijev napoved modela še vedno ni dovolj natančna, zato je edini zaključek, ki ga lahko potegnemo, da na pričujočih podatkih ni bilo možno izbrati takega nabora kriterijev oziroma vprašanj, s katerimi bi lahko natančno ocenili potencial uporabe zelo-zmogljivega računalništva v oblaku.
Keywords: - zelo-zmogljivo računalništvo, - oblak, - strojno učenje, - podatkovno rudarjenje, - Orange (program).
Published in DKUM: 23.12.2020; Views: 896; Downloads: 80
.pdf Full text (4,63 MB)

2.
Simulacija klicnega centra telefonskega operaterja
Duško Rodić, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Optimizacija poslovnih procesov je v današnjem času pravzaprav stalnica. Nobena izjema niso klicni centri, v katerih želijo z minimalnimi resursi zagotoviti zadovoljstvo strank s storitvami. V diplomski nalogi smo skušali ugotoviti optimalno število operaterjev v klicnem centru, s katerimi bi zagotovili, da stranke na pogovor ne bi čakale več kot 20 sekund in bi bile vse postrežene. S pomočjo programa AnyLogic smo razvili simulacijski model klicnega centra, ki omogoča preverjanje različnih scenarijev v modelu. V analizo so vključena 4 različna časovna obdobja delovanja klicnega centra, uporabljeni pa so dejanski podatki, pridobljeni iz informacijskega sistema klicnega centra. Za primerjavo rezultatov smo najprej uporabili vhodne podatke o časih med prihodi in časih strežbe v obliki frekvenčne porazdelitve, nato pa še v obliki povprečij eksponentne porazdelitve. Rezultate simulacij smo primerjali tudi z rezultati predhodne raziskave, v katerih je bilo optimalno število operaterjev določeno s pomočjo modelov množične strežbe. Rezultati simulacije z vhodnimi podatki v obliki frekvenčnih porazdelitev so bistveno drugačni kot rezultati simulacije z vhodnimi podatki v obliki povprečij eksponentne porazdelitve. Vendar pa so rezultati simulacije z vhodnimi podatki v obliki povprečij eksponentne porazdelitve skoraj identični rezultatom iz modelov množične strežbe. Razloge za razlike oziroma primernost modelov za napovedovanje števila zaposlenih operaterjev bi bilo smiselno identificirati na osnovi primerjave z realnim stanjem v klicnem centru.
Keywords: klicni center, optimizacija, dogodkovna simulacija
Published in DKUM: 27.05.2016; Views: 1818; Downloads: 117
.pdf Full text (780,89 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica