Search the digital library catalog

Abstract: Pouk sodobne zgodovine je bistven za razumevanje sedanjosti in prihodnosti. Sodobna zgodovina po mnenju strokovnjakov predstavlja enega najpomembnejših vsebinskih delov pouka zgodovine, vendar njeno obravnavo pestijo številne problematike. V magistrski nalogi smo želeli odkriti, kaj najbolj vpliva na kakovost pouka ter kakšni so načini obravnave, da bi problematiko pri obravnavi teh tem zmanjšali ali celo preprečili. Z uporabo anketnega vprašalnika smo vključili učence, dijake, učitelje in profesorje, s čimer smo želeli ugotoviti, kaj menijo o pouku sodobne zgodovine, njegovi pomembnosti in problematiki, s katero se spopadajo. Želeli smo pridobiti njihovo mnenje o tem, kako kljub težavam, ki jih pri pouku opažajo, pridobiti oziroma predati čim kvalitetnejše znanje. S pomočjo odgovorov in vnaprej pregledanih učbenikov, učnih načrtov in literature smo izpostavili dve največji problematiki pouka sodobne zgodovine. Učenci, dijaki, učitelji in profesorji najpogosteje izpostavljajo problematiko časovne obravnave učne snovi, ki zaradi razporeditve v učnem načrtu ostaja zadnja obravnavana snov, kar se med drugim odraža v pomankanju motivacije, časa za temeljito obravnavo, v površno predelani snovi in nezainteresiranosti učencev za učenje, saj snov velikokrat ni vključena v ocenjevanje. Kot drugi večji problem smo izpostavili občutljivost ter zahtevnost tem sodobne zgodovine, ki je posledica subjektivnega vpliva družine in okolice, učenci in dijaki pa so zaradi tega posredno ali neposredno osebno vpleteni, kar zmanjša kritičnost, objektivnost in nepristranskost, vse to pa vpliva na slabšo kakovost znanja. S primeri dobre rabe smo v razredih pri izvedenih urah skušali ugotoviti, ali lahko problematiko zmanjšamo ali celo izničimo, pri čemer smo ugotovili, da lahko dobro zastavljene učne ure bistveno pripomorejo k reševanju zgoraj omenjenih težav in s tem prispevajo h kvalitetnejšemu pouku in nenazadnje tudi znanju učencev, kar je glavni cilj pouka.
Keywords: sodobna zgodovina, pouk, problematika, učni načrt, učbeniki
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 0
Full text (943,35 KB)

Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali vadba boksa in trener boksa vplivata na moralo in moralne vrednote, ter ugotoviti pomembnost vloge boksa v kulturni in družbeni zgodovini starega veka in sodobne zgodovine. Metodologija je sestavljena iz teoretičnega raziskovanja, analize pisnih virov in kvantitativne raziskave s tremi vprašalniki: vprašalnik o boksu, YSVQ-2 (Lee idr., 2008) in MCT (Lind, 2014). Za statistično analizo podatkov smo uporabili program SPSS. V raziskavi je sodelovalo 104 boksarjev in boksark iz osmih slovenskih boksarskih klubov. Spoznali smo, da je boks imel in ima pomembno vlogo v kulturni in družbeni zgodovini. Niti starost, čas treniranja in pogostost treniranja boksa na teden ne vplivajo na moralno kompetentnost in moralne vrednote boksarjev. Udeleženci so poročali o pozitivni spremembi v moralnem vedenju in presojanju po začetku treniranju boksa ter večina (62,6 %) jih spada v skupino z nizko moralno kompetentnostjo, medtem ko 16,2 % boksarjev izkazuje visoko moralno kompetentnost. Najpomembnejši lastnosti in posledici vadbe boksa sta disciplina in samonadzor, ki sta temelja moralne vzgoje. Avtoriteta, vzgled in prenos vrednot ter moralno vzdušje so pomembna sredstva boksarskega trenerja za moralno vzgojo.
Keywords: boks, morala, moralna vzgoja, moralne vrednote, moralna kompetentnost
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 223; Downloads: 37
Full text (3,05 MB)

Abstract: Državo Irak, kot jo poznamo danes, je oblikoval Zahod na čelu z Združenim kraljestvom v 20. letih 20. stoletja. Skozi zgodovino novonastale države in hkrati umetne tvorbe so se zvrstili številni avtokratski režimi, ki so doživeli svoje vzpone in padce. Vrhunec teh režimov predstavlja diktatura Sadama Huseina, ki je močno zaznamovala zgodovino in razvoj Iraka od leta 1979 dalje. Magistrska naloga v središče postavlja obdobje druge vladavine baasističnega režima v Iraku, natančneje politični režim Sadama Huseina, ki je temeljil na popolni pokorščini, pokroviteljstvu oziroma nagrajevanju in neusmiljenemu terorju do nasprotnikov režima. V ospredje so postavljene Sadamove usodne politične odločitve, ki so najbolj vidne v ozemeljskih in gospodarskih težnjah, kot sta iransko-iraška vojna in zalivska vojna. Daljnosežne posledice njegovih odločitev so bile na koncu najbolj pogubne za iraško ljudstvo, ki je umiralo zaradi humanitarne krize. Prav takšen brezkompromisen režim, ki so mu (večinoma zvesto) sledili sunitska elita, baasistična stranka in varnostni ustroj države, je Sadamu omogočil, da je Iraku vladal dlje kot kdor koli pred njim. Država je bila že od svojih začetkov prava mešanica verskih in etničnih skupnosti. V številčni premoči so dejansko bili šiiti, čeprav so bili suniti tisti, ki so bili privilegirani in vladali v Iraku vse do Sadamovega padca. Najpogostejši in najbolj krvavi spopadi so bili s šiiti na jugu in s Kurdi na severu. Odločilno vlogo je v zgodovini Iraka odigral tudi Zahod. V iransko-iraški vojni je Irak užival podporo Zahoda, popolnoma drugačna zgodba pa je bila ob iraški okupaciji Kuvajta, po kateri so začele ZDA in Združeno kraljestvo voditi do Iraka agresivnejšo politiko. Leta 2003 je sledil napad na Irak, kateremu je dobršen del sveta nasprotoval. Za realnejši oris odziva mednarodne in še posebej ameriške javnosti na napad je vključen tudi ameriški časnik The New York Times, ki je poročal o Iraku s političnega in vojaškega vidika, čeprav na začetku manj kritično. Po Sadamovem ujetju, sojenju in usmrtitvi je sledila v Iraku borba za oblast, iz katere so se zmagoslavno povzpeli šiiti, ki še danes vladajo v negotovi, nestabilni, a svobodnejši državi.
Keywords: Sadam Husein, Irak, baasistična stranka, suniti, šiiti
Published in DKUM: 21.08.2023; Views: 458; Downloads: 47
Full text (1,67 MB)

Abstract: V magistrskem delu primerjamo neuspešnost nasilnega in uspešnost nenasilnega boja v Indiji. Obravnavamo obdobje od upora sepojev leta 1857 do osamosvojitve Indije leta 1947. Indijska podcelina je od 17. stoletja dalje bila pod Britansko vzhodnoindijsko družbo, katera si je postopoma priključevala številne province in izpodrinila moč tamkajšnjega mogulskega imperija ter drugih vladarjev podceline. Britanska represija nad domačini in nespoštovanje tamkajšnjih verskih tradicij sta vodili do upora sepojev (indijskih vojakov družbe) leta 1857. Upor so Britanci krvavo zatrli, indijske muslimane pa so označili kot krivce za upor, ker so Britanci bili pristranski do hindujcev. Odnos med muslimani in hindujci se je zaradi tega poslabšal, medtem ko se je odnos med muslimani in Britanci proti koncu 19. stoletja izboljšal. Zaradi dviga indijskega nacionalizma v drugi polovici 19. stoletja je bil ustanovljen Indijski nacionalni kongres, ki naj bi zastopal interes indijskega prebivalstva, vendar je muslimanski del bil slabo zastopan, zato so muslimani v začetku 20. stoletja ustanovili Muslimansko ligo. Med prvo svetovno vojno leta 1915 se je v Indijo vrnil Mahatma Gandhi. Leta 1920 je začel svoje gibanje nenasilnega boja za indijsko neodvisnost. S programi nekooperacije, državljanske neposlušnosti in številnih gladovanj je prepričal Indijski nacionalni kongres, da je prevzel njegove metode in se pretvoril v pravo politično stranko. Gandhi in Mohammed Ali Jinnah, kasnejši predsednik Muslimanske lige, sta v začetku 20. stoletja stremela k enotni neodvisni Indiji, vendar je sčasoma nastala ideja o ločeni muslimanski državi v 30-ih letih 20. stoletja. Posledično sta nastali dve ločeni državni entiteti, Indija in Pakistan, oba dominiona Velike Britanije.
Keywords: Indija, upor sepojev, vzhodnoindijska družba, britanski radž, Mahatma Gandhi, osamosvojitev
Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 893; Downloads: 87
Full text (4,08 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo preverjali, kako je na Japonskem potekalo odpiranje države na zahod in prehajanje iz starega fevdalnega sistema v imperialni in demokratični sistem. Japonska družba je bila dolgo v primežu šogunata Tokugava (Tokugawa). To obdobje je bilo sicer stabilno, vendar se je vse bolj začelo kazati nezadovoljstvo v prvi vrsti nezadovoljnih kmetov, saj razvoja kmetijstva v dotičnem obdobju praktično ni bilo. Posebno pozornost smo namenili cesarju Meidžiju in njegovem spreminjanju politične, družbene in gospodarske zgradbe države. V tem obdobju je bila omenjena tranzicija v državi najvidnejša. V magistrskem delu smo se ukvarjali predvsem z delovanjem omenjenega cesarja, saj menimo, da lahko s pomočjo obdobja njegovega delovanja najbolje ponazorimo glavne teme, in sicer spreminjanje politične sheme, gospodarstva in uprave ter postopno odpiranje države zunanjim vplivom. V času obdobja Meidži je bila Japonska vpeta tudi v dva spora, in sicer z Rusijo in (veliko hujši) z glavno azijsko tekmico, Kitajsko. Raziskovali smo tudi obdobje Tajšo (Taisho), ki je trajalo med leti 1912 in 1926. V obdobju Tajšo smo v ospredje postavili delovanje novonastalega parlamenta in različnih predsednikov vlad. Zaradi močno bližajočega se časa prve svetovne vojne smo obravnavali tudi Japonsko v času vojne in njen vpliv med zavezniškimi državami. Nazadnje smo spregovorili še o nekaterih specifičnih temah, kot so položaj žensk v povojni Japonski, tradicionalna japonska vera in nastop mladega regenta Hirohita, ki bo odigral izredno pomembno vlogo v sledečem zgodovinskem obdobju, še posebej v času druge svetovne vojne.
Keywords: Tokugava šogunat, fevdalizem, cesar Meidži, imperializem, cesar Tajšo, demokracija, prva svetovna vojna, cesar Hirohito
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 687; Downloads: 81
Full text (2,39 MB)