Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo preučuje vlogo zgodovinskih ekskurzij kot izkustvene oblike dela v sodobnem pouku zgodovine. Na teoretični ravni opredeli pojem in vrste ekskurzij, njihovo didaktično-pedagoško vrednost ter povezavo z učnima načrtoma za osnovno šolo in gimnazijo, obravnava organizacijski vidik, aktivne metode in oblike dela, interdisciplinarnost ter umeščanje ekskurzij pred, med in po pouku z evalvacijo učnih dosežkov. Empirični del je študija primera na gimnaziji, izvedena z namensko oblikovanim vprašalnikom. Analizira kurikularno utemeljevanje in izbiro destinacij po letnikih, hierarhijo ciljev (poglabljanje znanja, povezovanje teorije s prakso, interdisciplinarnost, socializacija, motivacija) ter ključne izzive pri izvedbi (finančni, administrativni in logistični), pri čemer rezultate prikaže tudi grafično.
Keywords: terensko delo, aktivne metode poučevanja, interdisciplinarne ekskurzije, študija primera
Published in DKUM: 06.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,02 MB)

Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo ekskurzije na vzgojno-izobraževalnem področju in njihovo priložnost medpredmetnega povezovanja geografije in zgodovine na območju Prekmurja. Teoretični del v prvem delu obravnava različne definicije ekskurzij, razvoj kompetenc udeležencev ekskurzije, cilje in naloge ekskurzij, odnos staršev do ekskurzij, različne delitvene kriterije ekskurzij in izpostavlja vse temeljne elemente, ki jih mora zaposlen v vzgojno-izobraževalni ustanovi (učitelj/profesor – organizator) upoštevati pri organiziranju ekskurzij. Drugi teoretični del zajema medpredmetno povezovanje geografije in zgodovine, medtem ko tretji del oriše pokrajino Prekmurje iz geografske in zgodovinske perspektive. V empiričnem delu, kjer smo analizirali 25 pripravljenih ekskurzij v Prekmurje (vzorec naše raziskave), naloženih na spletišču Uporabna geografija, ugotavljamo, da prevladujejo osnovnošolske, medpredmetne, regionalne, enodnevne ter digitalno-klasične ekskurzije v Prekmurje. Murska Sobota velja za najbolj obiskano lokacijo, medtem ko Plečnikova cerkev v naselju Bogojina za najbolj obiskano znamenitost Prekmurja. Avtorji ekskurzij so za največkrat uporabljeni didaktični pripomoček izbrali zemljevid. Ugotavljamo, da med pripravljenimi ekskurzijami prevladujejo geografski cilji, vsebine in naloge. Opisovanje (ponekod v obliki krajših odgovorov na vprašanja) velja za največkrat uporabljen tip dejavnosti. Geografske in zgodovinske tematike se na določenih lokacijah pojavljajo tako posamično, kot tudi medpredmetno prepleteno. S SWOT analizo predstavimo pozitivne in negativne značilnosti pripravljenih ekskurzij v Prekmurje, v aplikativnem delu naloge pa izdelamo primer didaktično ustrezne geografsko-zgodovinske ekskurzije v Prekmurje.
Keywords: ekskurzija, Uporabna geografija, vzgoja, izobraževanje, Prekmurje
Published in DKUM: 06.10.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (5,79 MB)

Abstract: Igra vlog je metoda izkustvenega učenja, ki se pojavlja v sodobni pedagoški praksi. Zelo primerna je za uporabo pri pouku zgodovine, kjer učencem omogoča aktivno sodelovanje pri pouku ter jim daje možnost, da se preko lastne izkušnje poglobijo v kompleksne zgodovinske pojave in dogodke. Igra vlog se tudi odlično sklada s pristopom formativnega spremljanja, saj omogoča sprotno vrednotenje učenčevega razumevanja snovi, njegovega napredka in razvoja metakognitivnih sposobnosti. V vseh razredih osnovne šole, kjer poteka pouk zgodovine, so bili po veljavnem učnem načrtu načrtovani in izvedeni štirje primeri dobre rabe, ki so, ob podrobni analizi, pripeljali do pozitivnih zaključkov tako s strani učencev kot tudi s strani učiteljev. V 9. razredu je bila izvedena igra vlog na temo Bitke za Veliko Britanijo, v 8. razredu na temo Dunajskega kongresa, v 7. razredu so učenci odigrali črepinjsko sodbo, v 6. razredu pa življenje družin skozi različna zgodovinska obdobja. Uporaba igre vlog pri pouku zgodovine je pokazala na napredek pri razumevanju zgodovinske snovi, komunikaciji, empatiji in spodobnosti kritičnega razmišljanja.
Keywords: igra vlog, pouk zgodovine, primer dobre rabe
Published in DKUM: 15.07.2025; Views: 0; Downloads: 23
Full text (1,64 MB)

Abstract: Začetki šolanja v Cerknici segajo v začetek 19. stoletja. Šola se je v Cerknici zgradila leta 1827 in se je nenehno širila. Leta 1863 je postala dvorazredna, leta 1878 trirazredna, 1879 pa štirirazredna. Za časa Avstro-Ogrske in stare Jugoslavije je na šoli delovala tudi nižja gimnazija, ki je predstavljala višje razrede. Ta je bila v šolskem letu 1958/59 ukinjena, njeni razredi pa so bili pripojeni osnovni šoli, ki je postala 8-letka. Šola je prešla čez več obdobij, večjo je bilo obdobje Marije Terezije in Franca Jožefa II. To je bil čas Avstro-Ogrske, kjer je bilo značilno, da je imela cerkev velik vpliv na šolo, učenci so se morali redno udeleževati svetih maš in večkrat obeležiti cerkvene praznike. V tem obdobju se je tudi intenzivno praznovalo rojstne dneve in godove vladarjev ter cesarjev. Vse skupaj se je spremenilo, ko je šola prišla pod jugoslovansko oblast. Pouk in praznovanje praznikov sta se bistveno spremenila, spremenili pa so se tudi metode in načini poučevanja, ki so postali naprednejši. Skozi čas se je šolsko poslopje nenehno nadgrajevalo. Kljub temu se je šola skozi celotno obdobje srečevala s prostorsko stisko in z različnimi nevšečnostmi, 23. novembra 1943 pa je bila celo v celoti požgano. Šolanje se je za kratek čas preselilo v Dolenjo vas, nato pa se je začela obnova požgane šole. V šolskem letu 1962/63 se je začela graditi nova šola v Cerknici, ki je bila zgrajena v obdobju od leta 1963 do leta 1976. Nova šola je omogočila kvalitetnejšo izvedbo pouka, seveda modernejšo obliko pa poznamo še danes.
Keywords: Osnovna šola Cerknica, šolska kronika, zgodovina šolstva
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 42
Full text (17,36 MB)

Abstract: Pouk sodobne zgodovine je bistven za razumevanje sedanjosti in prihodnosti. Sodobna zgodovina po mnenju strokovnjakov predstavlja enega najpomembnejših vsebinskih delov pouka zgodovine, vendar njeno obravnavo pestijo številne problematike. V magistrski nalogi smo želeli odkriti, kaj najbolj vpliva na kakovost pouka ter kakšni so načini obravnave, da bi problematiko pri obravnavi teh tem zmanjšali ali celo preprečili. Z uporabo anketnega vprašalnika smo vključili učence, dijake, učitelje in profesorje, s čimer smo želeli ugotoviti, kaj menijo o pouku sodobne zgodovine, njegovi pomembnosti in problematiki, s katero se spopadajo. Želeli smo pridobiti njihovo mnenje o tem, kako kljub težavam, ki jih pri pouku opažajo, pridobiti oziroma predati čim kvalitetnejše znanje. S pomočjo odgovorov in vnaprej pregledanih učbenikov, učnih načrtov in literature smo izpostavili dve največji problematiki pouka sodobne zgodovine. Učenci, dijaki, učitelji in profesorji najpogosteje izpostavljajo problematiko časovne obravnave učne snovi, ki zaradi razporeditve v učnem načrtu ostaja zadnja obravnavana snov, kar se med drugim odraža v pomankanju motivacije, časa za temeljito obravnavo, v površno predelani snovi in nezainteresiranosti učencev za učenje, saj snov velikokrat ni vključena v ocenjevanje. Kot drugi večji problem smo izpostavili občutljivost ter zahtevnost tem sodobne zgodovine, ki je posledica subjektivnega vpliva družine in okolice, učenci in dijaki pa so zaradi tega posredno ali neposredno osebno vpleteni, kar zmanjša kritičnost, objektivnost in nepristranskost, vse to pa vpliva na slabšo kakovost znanja. S primeri dobre rabe smo v razredih pri izvedenih urah skušali ugotoviti, ali lahko problematiko zmanjšamo ali celo izničimo, pri čemer smo ugotovili, da lahko dobro zastavljene učne ure bistveno pripomorejo k reševanju zgoraj omenjenih težav in s tem prispevajo h kvalitetnejšemu pouku in nenazadnje tudi znanju učencev, kar je glavni cilj pouka.
Keywords: sodobna zgodovina, pouk, problematika, učni načrt, učbeniki
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 30
Full text (943,35 KB)