| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi
Doris Verbančič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V današnjem času zaradi stresnega načina življenja, hitre prehrane, škodljivih navad itd. vse več ljudi oboleva za možgansko-žilnimi boleznimi med katere spada možganska kap in je celo na drugem mestu po številu smrtnosti po svetu. Ljudje kljub pogostosti bolezni in zavedanju škodljivosti dejavnikov tveganja, velikokrat ne naredijo ničesar za svoje zdravje in ravno preventiva je tista, ki je najpomembnejša in izboljša oziroma ohranja človekovo zdravje, s tem se pa zmanjša tveganje za nastanek možganske kapi. Zelo pomembno vlogo v procesu ozaveščanja ima medicinska sestra hkrati pa je nepogrešljiv člen pri obravnavi pacienta po možganski kapi ter pri spodbujanju svojcev k vključevanju v pacientovo rehabilitacijo. Metodologija raziskovanja: Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 24 vprašanj, od tega 4 vprašanja odprtega tipa, 4 polodprtega in 16 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 50 pacientov Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Z anketo smo želeli predvsem ugotoviti, koliko so anketirani seznanjeni z dejavniki tveganja, znaki in koliko naredijo sami za preventivo. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani dobro seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da anketirani ne bi prepoznali znakov možganske kapi saj jih 14 do 16 odstotkov ne bi prepoznalo niti dva znaka možganske kapi. Razvidno je tudi, da anketirani zelo dobro skrbijo za preventivo pred možgansko kapjo saj je večina redno telesno aktivnih prav tako se velika večina zdravo prehranjuje. Sklep: Boljša ozaveščenost in poučenost ljudi o dejavnikih tveganja in o preventivnih ukrepih pred možgansko kapjo bi najverjetneje bistveno spremenila statistiko števila obolelih, prav zaradi tega bi morale zdravstvene organizacije posvetiti veliko več pozornosti preprečevanju možganske kapi, kar pomeni, da bi preventivno delovale pred nastankom srčnih, možganskih in žilnih obolenj.
Keywords: Možgani, možganska kap, dejavniki tveganja, preventiva, rehabilitacija, zdravstvena nega.
Published: 08.08.2012; Views: 3042; Downloads: 649
.pdf Full text (1,28 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica