| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SOODVISNOST FINANČNE IN EKOLOŠKE KRIMINALITETE
Doris Valent, 2015, master's thesis

Abstract: Želja po doseganju in ustvarjanju čim večjih dobičkov je v dobi industrializacije presegla vse meje človeškega ravnanja z naravo. Življenjsko pomembnih dobrin je bilo na pretek, podjetja in korporacije so le te uporabljale neracionalno v želji po čim večjemu zaslužku. Žal so se posledice pokazale šele čez čas, ko okolje več ni bilo zmožno samoobnavljanja, predelovanja vseh odpadkov in obnavljanja potrošene zaloge dobrin. Šele sedaj, v 21. stoletju se počasi zavedamo ogromne škode, ki smo jo ljudje s svojo potrošnjo povzročili naravi – torej našemu naravnemu življenjskemu okolju. Sčasoma so se ljudje prilagodili na življenje v mestu in sprejeli onesnaženost okolja kot neprijetno žrtev za boljše življenje, dokler posledic niso začeli čutiti na sebi. Ne samo, da so izginjale rastline in živali, močno so pričeli obolevati tudi ljudje. Veliko priložnost ob namernem onesnaževanju okolja, pri doseganju kratkoročnih finančnih ciljev so videli managerji in lastniki podjetij. Ugotovili so, da si lahko povečajo dobiček, če prikrojijo svoje poslovanje in izkoristijo naravo in njene vire. To so storili z nelegalnim odlaganjem odpadkov, nepravilnim skladiščenjem nevarnih stvari in odpadkov, neracionalno rabo virov, ter na ta račun zmanjšali stroške in povečali dobiček. V magistrski nalogi bomo predstavili gospodarsko, natančneje finančno kriminaliteto in preverili ali lahko naredimo povezavo z ekološko kriminaliteto. Podrobneje se bomo posvetili ekološki kriminaliteti, saj je razmeroma nova in še ne dovolj raziskana tema, katera se konstantno spreminja in pridobiva nove oblike. Državo Kitajsko marsikateri mediji označujejo kot ekološko bombo 21. stoletja, ki je tik pred tem, da eksplodira. Na tem primeru bomo prikazali, kako dejansko lahko vidimo posledice finančne in ekološke kriminalitete na okolje in zdravje ljudi, ter kako hitro večina ljudi pozabi na svoje vrednote in moralo, ko se jim pokaže možnost zaslužka. Kitajsko in njeno zakonsko ureditev tega področja bomo primerjali z nekaterimi državami članic Evropske unije, med drugim tudi s Slovenijo.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, zelena kriminologija, moralna etika, onesnaževanje okolja, finančni dobiček.
Published in DKUM: 01.12.2015; Views: 1719; Downloads: 191
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
ZAVAROVANJA PRED PLAČILNO NEDISCIPLINO V SLOVENIJI IN TUJINI
Doris Valent, 2011, final seminar paper

Abstract: Plačilna nedisciplina ni nov pojav, obstaja že desetletja in podjetja se z njo v sedanjosti spopadajo vse bolj in bolj. Posledice plačilne nediscipline niso samo dospele neporavnane obveznosti, dosegajo širšo raven, saj lahko povzročajo verižne reakcije, ki »potisnejo« v propad tudi nekdaj finančno zelo sposobna podjetja. Prav tako morajo podjetja zagotavljati plačilno sposobnost, da se izognejo težavam glede likvidnosti in solventnosti. V današnjih časih je informacijski razvoj zelo napredoval ter nam tako omogoča lažji dostop do potrebnih informacij, zato bi podjetja morala preveriti in izoblikovati evidenco s kom poslujejo ali bodo poslovala. Na voljo so spletne strani, ki ponujajo že izoblikovana boniteta poročila, kjer lahko preverimo ali bo naš bodoči poslovni partner dobra ali slaba stranka glede izvajanja obveznosti. Prav tako so nam na voljo instrumenti za zavarovanje, kateri preprečijo, da bi prišlo do neplačil med podjetji in jih lahko uporabimo tudi v mednarodnem poslovanju. Ker pa različna podjetja različno poslujejo in obstajajo tudi takšna, katera se ne zavarujejo pred temi tveganji, zato v njihovo pomoč obstajajo izvensodni postopki izterjave terjatev ter zakoniti postopki sodne izvršbe.
Keywords: Ključne besede: plačilna nedisciplina, plačilna (ne)sposobnost, likvidnost, solventnost, kapitalska ustreznost, evropski plačilni indeks, izterjava terjatev (posojil).
Published in DKUM: 16.11.2011; Views: 2751; Downloads: 318
.pdf Full text (911,90 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica