Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Pogledi na kaznovanje : primerjava študentov varstvoslovja v dveh časovnih obdobjih
Domen Mirt, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na poglede na kaznovanje pri študentih Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Gre za morebitne bodoče praktike v kazenskem pravosodju, ki lahko v prihodnosti krojijo kaznovalno politiko države. Fokus študije je bil preučiti, ali se pogledi na kaznovanje študentov v času spreminjajo, natančneje v zadnjih devetih letih. Za izvedbo je bil uporabljen del istega vprašalnika, ki je bil uporabljen v prvotni študiji o pogledih mladih na kaznovanje. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletne ankete, ki je bila sestavljena iz 83 postavk, razdeljenih na šest sklopov. Pridobljeni podatki so bili analizirani s statističnimi analizami. V vzorec so bili zajeti študentje Fakultete za varnostne vede, ki so izpolnili spletno anketo (201 študent). Od tega je anketo izpolnilo 58 moških in 143 žensk, katerih povprečna starost je bila 22,4 let. Izmed vseh anketiranih študentov jih je 124 obiskovalo dodiplomske programe in 77 magistrski program. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da študentje najbolj podpirajo retribucijo (povračilo za storjeno kaznivo dejanje), nato restitucijo (povrnitev škode) in nazadnje alternativne sankcije. Razlike med pogledi študentov na kaznovanje so bile zaznane glede na spol, raven študija in predhodno viktimizacijo. Študentke izražajo večjo podporo alternativnim sankcijam kot študenti; študenti podiplomskega študija so bolj naklonjeni strožjemu kaznovanju kot študenti podiplomskega študija. Predhodno viktimizirani študenti izražajo večjo podporo restituciji. V splošnem več kot polovica študentov ne zagovarja smrtne kazni. Ugotovitve so pokazale, da predhodna viktimizacija vpliva na nekatera stališča do smrtne kazni. Primerjava naše študije s študijo iz leta 2011 je pokazala, da je prišlo do pomembnih razlik v pogledih študentov na kaznovanje.
Keywords: magistrska dela, kaznovanje, študenti, varstvoslovje, pogledi, študije
Published in DKUM: 07.06.2022; Views: 700; Downloads: 70
Full text (1,34 MB)

Facebook umor - kazensko pravni pregled (analiza primera) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Domen Mirt, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Gre za prvi kazenski primer v Sloveniji, katerega kaznivo dejanje je bilo posneto in »v živo« predvajano na socialnem omrežju Facebook. Nasilni 23-minutni posnetek pretepanja je med Slovenci pritegnil ogromno pozornosti, saj je na spletu vztrajal več kot 13 ur. Čez dan si ga je ogledalo več kot 230 000 ljudi, kar je vzbudilo veliko nastrojenost proti nasilnežema. Žrtev nasilja je dan kasneje v UKC Ljubljana podlegla poškodbam, zaradi česar se je spremenil obtožni predlog iz hude telesne poškodbe v hudo telesno poškodbo s smrtnim izidom. Ker je bil kazenski primer zaradi svoje narave zelo poseben, je bil med sodno preiskavo prisoten v vseh medijih, ki so javnost informirali o spremembah samega primera. Po štirih mesecih sodne preiskave je tožilstvo obtožnico prekvalificiralo v umor, ta pa je ostala nespremenjena do sojenja. Nasilneža sta bila za storjeno dejanje obsojena na zaporno kazen nad 20 let, kar je za slovenske razmere sorazmerno visoka kazen, njuna zagovornika sta za to obtoževala medije, ki bi naj s svojim delom izvrševati posredni pritisk na javnost. Kljub pritožbam obrambe, da je za prekvalificirano obtožnico v postopku in končno izrečeno kazen Okrožnega sodišča v Krškem kriva javnost in njihovi pritiski, tega na Višjem sodišču v Ljubljani niso uvideli. V diplomski nalogi smo zato naredili analizo in preučili, kakšen je lahko vpliv medijev in posledično pritisk javnosti na odločitev o višini izrečene kazni, ter ali je zaradi objavljenega posnetka na spletu to pomenilo nedopusten pritisk na odločitev sodišča. Preverili smo tudi, ali je bil posnetek zaradi instituta privilegija zoper samoobtožbo sploh dopusten dokaz na sodišču ter pojasnili, kakšna je razlika med prvo bremenjeno obtožnico in kasnejšo prekvalificirano, ki ju je bremenila umora. Postavili smo si (nam) zelo pomembno vprašanje, ali/če bi se v samem primeru kaj spremenilo, če nasilneža posnetka ne bi objavila na Facebooku in se uporabniki Facebooka oziroma javnost ne bi neposredno seznanili s samim kaznivim dejanjem oziroma početjem.
Keywords: diplomske naloge, Facebook, umor, analiza, mediji, sodstvo
Published in DKUM: 10.06.2019; Views: 1139; Downloads: 168
Full text (540,95 KB)

Search done in 0.02 sec.