SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 93
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
VPLIV IZOBRAZBENE IN STAROSTNE STRUKTURE NA VZDRŽEVANJE STROJEV ZA VARSTVO RASTLIN
Ivana Kramljak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek V diplomski nalogi smo proučevali vpliv izobrazbene in starostne strukture kmetov na vzdrževanje strojev za varstvo rastlin. Na opazovanem področju, lokacijah testiranja škropilnih naprav Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo z anketo ugotovili, da prevladujejo naprave starosti od 5 do 15 let; redno in sprotno vzdrževanje naprav je ugotovljeno le pri 18 % uporabnikov, večji del ali 52,67 % sami izvajajo popravila škropilnih naprav, temeljito čiščenje po vsakem škropljenju opravlja le 40 % uporabnikov od teh samo 21,33 % na zato urejeni pralni površini. Iz evidence Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je razvidno, da na testiranjih število škropilnih naprav narašča, kar je v veliki meri pripomogel Zakon o obveznem pregledovanju naprav za varstvo rastlin. Čeprav se še vedno pojavljajo nekatere nepravilnosti, se stanje iz preteklih let izboljšuje, kar se kaže z večjim odstotkom udeležbe pri opravljenem izpitu iz varstva rastlin, uporabe zaščitnih sredstev pri škropljenju, izdelavi izračuna porabe vode, vodenju evidenc o porabi fitofarmacevtskih pripravkov in pridobivanju dodatnih informacij o njihovi učinkovitosti. Spodbudno je tudi, da na testiranjih prevladujejo uporabniki škropilnih naprav starostne skupine od 30 do 40 let z 33 % udeležbo, ki imajo zaključeno srednjo ali vsaj osnovno šolo. Vsi rezultati dokazujejo smiselnost testiranja škropilnih naprav z dodatnim svetovanjem in opozarjanjem. Na testiranjih pa se stanje škropilnih naprav lahko še izboljša in posledično zmanjša negativni vpliv onesnaženosti voda in okolja.
Keywords: Škropilne naprave, fitofarmacevtska sredstva, anketa, izobrazbena struktura, starostna struktura
Published: 14.08.2009; Views: 1916; Downloads: 110
.pdf Full text (1,74 MB)

3.
Možnosti različnih alternativnih metod obdelovanja tal pri pridelovanju koruze (Zea mays L.) za zrnje
Štefan Cigüt, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V Prekmurju, v bližini Murske Sobote, smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelovanja pokritih tal z zelenim pokrovom na vznik koruze, število rastlin, pridelek svežega in suhega zrnja koruze. Poskus je bil zasnovan kot naključni blok s 5 obravnavanji in 4 ponavljanji. Koruzno seme smo sejali s sejalnico Rau Maxem na različno obdelana tla: (V1) je bila izvedena konvencionalna obdelava s plugom in predsetvena priprava, (V2) obdelava z rahljalnikom in predsetvena priprava, (V3) mulčenje in direktna setev v zastirko »mulchsaat«, (V4) uporaba glifosata Touch Down 4 l ha-1 in direktna setev v zastirko, (V5) uporaba glifosta in predsetvena priprava. Najboljši vznik koruze je bil pri obravnavanju V1 (92,23%), medtem ko je bil najmanjši pri obravnavanju V3 (76,26%). Največji delež rastlin / m² je bil v obravnavanju V2 (97,69%) in se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V1 in V5. Najmanjši delež rastlin / m² je bil pri obravnavanju V3 (69,75%). Največji pridelek svežega zrnja (12.274,94 kg ha-1) in suhega zrnja (9.077,75 kg ha-1) je bil izmerjen v obravnavanju V2, vendar se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V4 in V5, medtem ko smo manjši pridelek svežega zrnja (9.307,65 kg ha-1) in suhega zrnja (8.077,75 kg ha-1) izmerili pri konvencionalni obdelavi (V1), vendar se statistično značilno ni razlikoval od V3. Poleg večjih pridelkov različnih alternativnih metod obdelovanja tal lahko bistveno zmanjšamo tudi stroške pridelave koruze.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: direktna setev/ konvencionalna obdelava/ konzervirajoča obdelava/ koruza za zrnje/ vznik koruze
Published: 06.04.2009; Views: 2703; Downloads: 420
.pdf Full text (9,99 MB)

4.
Primerjava učinkovitosti razljičnih silažnih kombajnov na manjših kmetijah
Klemen Hrastel, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi smo primerjali učinkovitost siliranja koruze z enorednim kombajnom SIP Vihar 40 in samohodnim Class Jaguar 695 Mega na manjših kmetijah. Z enorednim kombajnom smo za napolnitev ene Tehnostrojeve prikolice (9,1 m3) porabili 12,92 min oziroma 4-krat več časa kot s samohodnim kombajnom (2,86 min). Za žetev 1 ha koruze smo porabili z enovrstnim kombajnom 5,9 h/ha s samohodnim pa 2,2 h/ha. Površinska storilnost je bila pri samohodnem kombajnu za 77% večja (0.91 h/ha) kot pri enorednem (0.23 h/ha). Siliranje s samohodnim kombajnom je organizacijsko težje, saj za učinkovito izvedbo del potrebujemo vsaj 2-3 krat več ljudi in strojev kot pri siliranju z enorednim kombajnom, zato je siliranje na manjših kmetijah veliko bolj primerno z enorednim kombajnom kot z večrednim.
Keywords: Ključne besede: Silo kombajn/ koruza / silaža / spravilo/
Published: 25.03.2009; Views: 2248; Downloads: 245
.pdf Full text (6,22 MB)

5.
Vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs pogonskih koles pri simulaciji košnje v strmini
Andrej Golob, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Sodobni in izpopolnjeni gorski traktorji omogočajo štiri različne načine krmiljenja koles. Namen diplomskega dela je podrobneje proučiti vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs pri delu v strmini. Proučevali smo tri različne načine krmiljenja, pri čemer smo s pomočjo meritev ugotovili; pogonska kolesa imajo pri krmiljenju pasji hod najmanjši zdrs, ta znaša pri hitrosti vožnje 1,08 m/s v povprečju 5,96 %; pri krmiljenju vseh štirih koles ob hitrosti 1,03 m/s v povprečju 7,27 % in pri krmiljenju samo prednjih koles in hitrosti vožnje 1,01 m/s največji zdrs, ki znaša v povprečju 8,07 %. Ugotovili smo, da ima pri delu v strmini krmiljenje vseh štirih koles velik pomen zaradi večje okretnosti in manjšega zdrsa v primerjavi s krmiljenjem le prednjih koles.
Keywords: Gorski traktor / zdrs / Delo v strmini / krmiljenje koles
Published: 09.04.2009; Views: 2531; Downloads: 224
.pdf Full text (2,29 MB)

6.
MOŽNOST UPORABE METODE ANALIZE SLIKE ZA ZGODNJO NAPOVED PRIDELKA JABOLK V SLOVENIJI
Edvard Tomše, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo leta 2008 izvajali poskus zgodnje napovedi pridelka jabolk s pomočjo analize slike v okviru napovedovanja pridelka jabolk za evropski program Prognosfruit. Poskus je potekal na območju Prekmurja, Slovenskih goric, okolice Maribora s Slovensko Bistrico, okolice Celja ter v Savski dolini z okolico Krškega. V poskusu so bile vključene sorte Braeburn, Elstar, Fuji, Gala, Idared, Jonagold ter Zlati delišes. Namen poskusa je bil napovedati pridelek jabolk za Slovenijo v letu 2008 ter proučiti natančnost napovedovanja pridelka jabolk z uporabo metode analize slike. Ob tem pa s statističnim proučevanjem ugotoviti morebitne vplive pridelovalca, pridelovalnega območja ter sorte na natančnost napovedi pridelka jabolk, hkrati pa iskanje možnosti izboljšanja napovedi pridelka v prihodnje. V začetku julija 2008 smo fotografirali izbrana drevesa v sadovnjakih, nato pa s pomočjo računalniške analize slike napovedali pričakovan pridelek. Statistična analiza za pridelovalce je pokazala, da se napovedan in tehtan pridelek statistično značilno najbolj razlikujeta pri pridelovalcu številka 5, najbolj točno napoved pa smo podali pri pridelovalcu številka 9, kjer je bila razlika med napovedanim in dejanskim pridelkom 99 kg/ha. Po pridelovalnih območjih je bila največja razlika v Prekmurju (Io = 2,04), najmanjša razlika med napovedanim in dejanskim pridelkom pa je bila v pridelovalnem območju Maribor (Io = 1,00) oziroma 146 kg/ha razlike Najmanjše odstopanje pri sorti Gala (Io = 1,02) oziroma 531 kg/ha, največje odstopanje pa je bilo pri sorti Fuji in sicer za 8.760 kg/ha. Rezultati ugotovitev potrjujejo hipotezo, da metoda omogoča natančno napovedovanje pridelkov, vendar obstaja še precej faktorjev, ki bi se jih dalo izboljšati.
Keywords: jabolka / število plodov / vizualizacija / obdelava fotografije / napoved pridelka / Slovenija
Published: 04.06.2009; Views: 1996; Downloads: 79
.pdf Full text (5,54 MB)

7.
Vpliv direktne setve na pridelek koruze (Zea mays L.) za silažo in zbitost tal
Dušan Ozvatič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Na obrobju Dravskega polja smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov direktnih setev na pridelek koruze za silažo. Seme koruznega hibrida Unixx Duo je bilo posejano s pnevmatsko sejalnico Monosem NX direktno na pokošeno njivo mnogocvetne ljuljke, ki je bila predhodno tretirana na različne načine: (V1) posevek ljuljke, uničen z glifosatom 1 teden pred setvijo koruze; (V2) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid, uporabljen po vsej površini); (V3) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih se v medvrstnem prostoru razvija nemoteno; (V4) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih ljuljke se pokosi v medvrstnem prostoru s koslinico; (V5) klasična setev koruze; (V6) brez predhodne košnje ljuljke, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen po vsej površini). Najboljši vznik je bil izmerjen pri V5 pri klasični setvi (83%), medtem ko je bil najslabši vznik ugotovljen pri obravnavanju V1 (63%). Največji pridelek sveže mase koruze za silažo (45.661 kg/ha) je bil izmerjen pri konvencionalni obdelavi V5 in se statistično ne razlikuje od pridelka pri obravnavanju V1 in V4. Najmanjši pridelek sveže mase (29.250 kg/ha) smo izmerili pri varianti V6, ki se pa statistično značilno ni razlikoval od variant V3 in V2. Pri direktni setvi koruze so pridelki nekoliko manjši, se pa statistično značilno ne razlikujejo od klasičnih setev. Najmanjša zbitost tal (53,36 N/cm2) je bila na globini 20 cm, izmerjena pri obravnavanju V5, največja pa pri obravnavanju V3 (86,16 N/cm2). Ob hkrati manjših stroških je lahko dobiček pri direktni setvi enak oziroma višji kot pri klasični setvi.
Keywords: direktna setev, koruza, pridelek, zbitost, mrtva zastirka, aktivna zastirka, vznik koruze
Published: 29.07.2009; Views: 3029; Downloads: 291
.pdf Full text (9,25 MB)

8.
VPLIV NASTAVITVE DIFUZORJEV PRŠILNIKA Z RADIALNIM VENTILATORJEM NA NANOS ŠKROPIVA V TRAJNEM NASADU
Tomaž Zeme, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo proučevali vpliv nastavitve difuzorjev pršilnika z radialnim ventilatorjem na nanos škropiva v trajnem nasadu. Za nanos škropiva smo uporabili prirejen pršilnik z možnostjo nastavitve pršilne armature glede na obliko sadnega drevja. Izvedeni sta bili dve ponovitvi, in sicer: prva z vertikalno postavitvijo šob pršilnika (K) in druga s postavitvijo šob pršilnika glede na obliko dreves (M). Nanos škropiva smo ovrednotili z meritvami deleža prekrite površine na WSP lističih, ki so občutljivi na vodo. Lističe smo analizirali z napravo za optično analizo depozita škropilne brozge (Optomax Image Analyser). V obravnavanje smo zajeli deset dreves in pet praznih prostorov med drevesi. Na posameznem drevesu smo obravnavali šest območij (tri višine, dve razdalji pršilnika), v praznih prostorih med drevesi pa tri območja v višini šob pršilnika. Pri klasični postavitvi pršilnika je bilo s škropivom povprečno prekrito 22 % ciljne površine. Posamezne obravnavane dele krošenj dreves je zadelo povprečno 73 kapljic škropiva na cm2. Pri nastavljenem pršilniku glede na obliko drevesa je bilo doseženo povprečno 25 % prekrite ciljne površine s škropivom. Povprečno število kapljic, ki je zadelo posamezne obravnavane dele krošenj, je bilo 97 na cm2. Rezultati nakazujejo smiselnost nastavitve pršilnikov glede na obliko sadnega drevja, saj se s tem doseže večja učinkovitost fitofarmacevtskih sredstev in zmanjšanje negativnih vplivov na onesnaženje okolja.
Keywords: pršilnik, fitofarmacevtska sredstva, sadovnjak
Published: 16.10.2009; Views: 1943; Downloads: 148
.pdf Full text (5,19 MB)

9.
PRIMERJAVA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI DVEH TIPOV RASTLINJAKOV OGREVANIH Z LESNO BIOMASO
Mitja Klemen, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Lesna biomasa postaja pomemben vir energije tudi v intenzivni kmetijski pridelavi v zaprtih prostorih. Namen diplomskega dela je podrobneje proučiti toplotne izgube, ki se pojavljajo v plastenjakih (vrtnarija 1) in steklenjakih (vrtnarija 2) in izračunati potrebno količino goriva ter primerjati rezultate z dejansko porabo lesnih sekancev v obeh vrtnarijah v obdobju dveh mesecev. S pomočjo meritev temperature in izračunov toplotnih izgub smo ugotovili: toplotne izgube na enoto prostornine vrtnarije 1 so bile 1,12 kW/m3, medtem ko so v vrtnariji 2 znašale 1,22 kW/m3. Izračunana poraba goriva na enoto prostornine je znašala 6,78 kg/m3 v vrtnariji 1 in 7,36 kg/m3 v vrtnariji 2, kar je primerljivo z dejansko porabo lesne biomase (7,17 kg/m3 v vrtnariji 1, 7,58 kg/m3 v vrtnariji 2). Če poleg vseh parametrov, upoštevamo še višji temperaturni primanjkljaj v vrtnariji 2, lahko zaključimo, da so energetsko učinkovitejši steklenjaki vrtnarije 2.
Keywords: lesna biomasa, plastenjak, steklenjak, toplotne izgube, porabljena količina goriva
Published: 30.03.2010; Views: 2790; Downloads: 179
.pdf Full text (1,35 MB)

10.
Primerjava učinkovitosti dveh načinov nanosa pripravkov za zatiranje koruznega hrošča (Diabrotica virgifera virgifera LeConte)
Benjamin Šarkanj, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pojav koruznega hrošča zahteva uvajanje in testiranje novih tehnik nanosa pripravkov za zatiranje. V diplomskem delu smo primerjali kakovost nanosa škropilne brozge s pršilnikom Unigreen APC 1000 in modificirano škropilnico Agromehanika AGS 1000 EN. S pomočjo naprave Optomax smo izvedli analizo kakovosti nanosa z uporabo WSP lističev. Izmerili smo skupno površino odtisov na posamezen WSP listič v mm2, stopnjo pokritosti površine lističa z odtisi v % in prešteli smo število odtisov kapljic škropilne brozge na mm2. Pršilnik ima veliko nazivno delovno širino, vendar je v poskusu ugotovljena prebojnost curka znašala le 11 vrst koruze (7,7 m), pri čemer je stopnja pokritosti WSP lističev z oddaljenostjo po vrstah hitro padala. Rezultati meritev so pokazali, da se je kakovost nanosa v položaju nad storžem zgoraj (N.S.ZG.) statistično značilno razlikovala od kakovosti pri ostalih treh položajih nižje na rastlini. Skupna površina odtisov je pri lističih na položaju N.S.ZG. znašala 101,45 mm2 in stopnja pokritost WSP lističev 23,18 %. Pri številu odtisov ni bilo statistično značilnih razlik med položaji. Škropilnica z visoko nameščeno škropilno armaturo je omogočila enakomernejši nanos preko vseh 12 vrst koruze, vendar smo pri vožnji potlačili 3 vrste posevka (2,1 m). Pri škropilnici se je kakovost nanosa pri obravnavanju N.S.ZG. ponovno statistično značilno razlikovalo od vseh ostalih. Površina odtisov je znašala 180 mm2, stopnja pokritosti pa 41,27 %. Da bi zmanjšali delež povoženih koruznih rastlin bi bilo priporočljivo škropilnico uporabiti v kombinaciji s traktorjem jahačem.
Keywords: Ključne besede: koruza/ koruzni hrošč/ pršilnik/ škropilnica/ WSP lističi
Published: 30.03.2010; Views: 1634; Downloads: 85
.pdf Full text (6,67 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica