| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 104
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv različnih sistemov osnovne obdelave koruzišča na pridelek ozimne pšenice : diplomsko delo
Marko Škrobar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Kmetovalci zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer in zaradi optimizacije delovnih procesov v pridelavo vedno pogosteje vključujejo sisteme obdelave tal, ki ne vključujejo oranja. Namen naloge je bil preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov obdelave koruzišča po žetvi ter pripravo površine za setev ozimne pšenice. Poskus je vključeval štiri različne načine obdelave in priprave tal, in sicer obdelava s plugom (KO), obdelava z diskastim rahljalnikom (DR), obdelava z rahljalnikom z nogačami (RN) ter sistem neposredne setve (NT). Število vzniklih rastlin, število rastlin po prezimitvi, produktivno razraščanje in pridelek zrnja ozimne pšenice se pri obeh sistemih ohranitvene obdelave (DR, RN) statistično značilno ni razlikoval od konvencionalne obdelave tal (KO). Pri merjenju zbitosti tal smo ugotovili, da so bila tla statistično značilno najbolj zbita v sistemu NT obdelave. Rezultati naloge kažejo, da lahko sistemi brez oranja zagotavljajo primerljiv in kakovosten pridelek zrnja ozimne pšenice tudi, če pri tem ne uporabljamo posebej za ta sistem oblikovanega orodja ali strojev. Menimo, da bodo v prihodnosti alternativni načini obdelave tal vedno bolj razširjeni na našem območju, tudi na manjših in srednje velikih kmetijah.
Keywords: ohranitvena obdelava, direktna setev, zbitost tal, pridelek, ozimna pšenica.
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 298; Downloads: 36
.pdf Full text (1,01 MB)

2.
Gojenje različnih vrst listnate zelenjave v akvaponskem sistemu s koi krapi (cyprinus rubrofuscus) : diplomsko delo
Niki Žnidarič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Akvaponika je okolju prijazen način pridelave hrane, ki uporablja akvakulturo in hidroponiko za gojenje rib in rastlin brez tal. V akvaponskem sistemu se ribji odpadki dovajajo v rastno gredo, ki deluje kot biološki filter in odvzame nitrate, kateri so nujni za rast rastlin, nova sveža voda pa se vrne k ribam v akvarij. V projektu so bili predstavljeni in opisani izgradnja ter delovanje sistema, podatki in ugotovitve ob koncu projekta. Za poskus, ki je trajal 44 dni, je bil na domačem vrtu izdelan akvaponski sistem iz dveh IBC cistern. V rastno gredo so bile konec avgusta nasajene sadike različnih vrst listnate zelenjave, v akvarij pa naseljene ribe. Po končanem poskusu so bile rastline in ribe stehtane. Iz podatkov je bilo izračunano, da se je krapom skupna masa zvišala za 19,5 %, listnati zelenjavi pa za 5356,9 %.
Keywords: akvaponika, akvaponski sistem, listnata zelenjava, koi krap, Cyprinus rubrofuscus
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 347; Downloads: 14
.pdf Full text (9,46 MB)

3.
Prostorsko modeliranje bioplinskega potenciala za sočasno anaerobno razgradnjo živinskih in prehranskih odpadkov : doktorska disertacija
Tomaž Levstek, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Cilj raziskave je bil razviti interaktivni model GIS za iskanje primernih lokacij za postavitev mikro bioplinarne. Z modelom smo na podlagi razpoložljivih kvantitativnih in prostorskih podatkov o kmetijah in prehranskih odpadkih na izbranem območju iskali primerne lokacije za mikro bioplinarne, ki ob predvidenih proizvodnih parametrih omogočajo ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Primarni vhodni substrati so goveji gnoj, prehranski odpadki in odpadna prehranska olja. Za izdelavo modela smo uporabili odprtokodni program QGis in podatke iz leta 2019, njegovo eksperimentalno validacijo pa smo izvedli na območju Gorenjske. Iz končnega izbora smo izločili farme z več kot 500 GVŽ, ker smo v svojem konceptu energetskih skupnosti predvideli samo zasebne manjše kmetije. S pomočjo večnivojskih interesnih območij smo nato določili optimalno razdaljo za oblikovanje skupka kmetij, ki sestavljajo potencialno energetsko skupnost s skupno bioplinarno. Pri tem smo zaradi čim nižjih transportnih stroškov upoštevali skupke na čim manjši površini, kar pomeni optimalno razdaljo med kmetijami. To razdaljo lahko v modelu poljubno spreminjamo glede na količino odpadkov v okolici ali druge prostorske dejavnike. V svojem izračunu smo določili spodnjo in zgornjo mejo števila GVŽ med 300 in 500. Skupkom GVŽ kot primernim lokacijam za mikro bioplinarne smo dodali lokacije prehranskih obratov ter njihovo količino oddanih prehranskih odpadkov in odpadnega jedilnega olja. Z dodajanjem uteži v obliki razdalje od primarnih skupkov GVŽ smo izločili vse lokacije, ki so brez odpadkov ali odpadnih olj. Preizkusili smo dva scenarija z različno razdaljo skupkov GVŽ in različno razdaljo območij prehranskih obratov. Za izhodišče smo vzeli štiri velikosti bioplinarn, in sicer 20 kW, 30 kW, 40 kW in 50 kW. Življenjska doba projekta je načrtovana za dobo 25 let, ko naj bi prišlo do tehnološke iztrošenosti tehnologije. Za bioplinarne smo načrtovali 8000 ur delovanja na leto. Osnova za izračun odkupne cene električne energije je referenčna cena 64,01 €/MWh za leto 2019, ki jo je pripravila Agencija za energijo. Osnovni ceni je dodano 82,9 € obratovalne podpore, ki jo vsako leto izračunava Borzen. K temu se prida še 8,29 € dodatne podpore za rabo 15-% deleža toplote v vhodni energiji bioplina, 8,29 € (10 %) za uporabo gnoja in gnojevke v več kot 30-% deležu in dodatnih 16,58 € (20 %) kot obratovalna podpora za vse naprave do 200 kW. Tako smo dobili zagotovljeno odkupno ceno 180,07 €/MWh. Za ceno toplote smo upoštevali povprečno ceno lastniških distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja (brez sistemov na lesno biomaso) za Gorenjsko, ki jo določa Agencija za energijo in je za leto 2019 znašala 102 €/MWh toplote. Za ekonomsko oceno investicije smo uporabili neto sedanjo vrednost (NSD), diskontirano dobo vračanja (DDV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Združevanje kmetij v skupke je potekalo v okviru dveh ločenih scenarijev na razdalji 350 in 500 metrov, združevanje prehranskih odpadkov in odpadnih maščob pa v petih interesnih pasovih pri razdalji 350, 800, 1000, 1500 in 2000 m. Pri tretjem scenariju smo z modelom iskali možnosti za mikro bioplinarno v občini Bled, ki ima zaradi velike turistične priljubljenosti razmeroma veliko turističnih namestitev in s tem večje količine prehranskih odpadkov. Pri prvem scenariju smo dobili 6 lokacij z interesnimi pasovi na petih razdaljah. Štiri lokacije se ponavljajo pri vseh razdaljah interesnih pasov (Naklo 1, Naklo 2, Kranj 1, Cerklje na Gorenjskem), dve lokaciji pa se pojavita v interesnem pasu 800 metrov (Šenčur) in 1000 metrov (Kranj 2). Samo na dveh lokacijah je NSV pozitivna (Naklo 1, Kranj 1), na preostalih štirih pa je negativna. Lokacija Naklo 1 ima pri razdalji 350 m NSV 50.254,30 €, ISD 13 % in DDV 20 let, pri razdalji 800 m so parametri enaki, pri razdalji 1000 m pa so NSV 56.182,85 €, ISD 13,6 % in DDV 21 let ter pri razdalji 1500 m NSV 65.614,98 €, ISD 13,8 % in DDV 21 let. Na lokaciji Kranj 1 so pri razdalji 350 m
Keywords: bioplin, mikro bioplinarna, mapiranje GIS, prehranski odpadki, energijske samooskrbne skupnosti, ekonomika bioplinarne
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 431; Downloads: 30
.pdf Full text (3,20 MB)

4.
Lipid metabolism, deposition and composition in different metabolic types of pigs : Ph. D. thesis
Klavdija Poklukar Žnidaršič, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Fat deposition contributes importantly to various aspects of pig production such as meat and fat quality. It is influenced by various factors, including genetics (i.e. different breeds) and non-genetic factors (e.g. sex). This study aimed to identify mechanisms underlying these differences. The general objective of the present research was to determine how genetic variants and gene expression networks influence lipid-related traits in different metabolic types of pigs (i.e. among local breeds, between local breeds versus modern pig crossbreed and between entire males versus immunocastrated versus surgically castrated pigs). In the first part of the research, 20 European local pig breeds were phenotypically distributed according to stature, growth performance and fatness traits. Principal component analysis of phenotypic data distinguished between larger and leaner breeds with better growth potential from breeds that were smaller, fatter, and had low growth efficiency. The phenotypic data and genetic variants were used for a genome scan for selection signatures associated with phenotype. Several candidate genes were identified that may have adapted to specific phenotypic traits, such as the ANXA4 and ANTXR1 genes for stature, the TLL1 and KCTD16 genes for growth performance, and the DNMT3A and POMC genes for fatness. Several discovered genes in the genotype-phenotype selection scan were further tested for differential gene expression in adipose tissue between the local Krškopolje and the modern crossbreed. However, no significant differences in expression were found between the studied groups. Additionally, the expression of genes involved in lipid metabolism was further investigated in the same groups to discover possible underlying mechanisms for fatty phenotype in Krškopolje pigs. Genes involved in adipogenesis (i.e. PPARγ) and lipogenesis (i.e. FASN, ACACA) were upregulated in Krškopolje compared to modern crossbreed. These results were further supported by a higher quantity of adipose tissue depots together with a higher desaturation capacity in Krškopolje pigs than in modern crossbreed. However, lipogenic enzyme activities of subcutaneous adipose tissue were lower in Krškopolje than in modern pigs. In the second part of the research, male sex categories were compared at different levels. RNA-sequencing analysis revealed 83 differentially expressed genes between entire males and immunocastrated pigs, 15 between immunocastrated and surgically castrated pigs and 48 between entire males and surgically castrated pigs. Upregulated genes in entire males compared to immunocastrated and surgically castrated pigs were related to extracellular matrix dynamics and adipogenesis, whereas downregulated genes were involved in carbohydrate and lipid metabolism. A candidate gene expression approach using quantitative PCR demonstrated that genes involved in lipogenesis (i.e. FASN, ME1, ACACA) were downregulated in entire males compared to immunocastrated pigs. The obtained transcriptomic results were further associated with the phenotype. It was shown that entire males were the leanest compared to castrated pigs, exhibiting the smallest adipocytes and lobulus surface area in the backfat. In addition, activities of lipogenic enzymes in backfat were similar to surgically castrated pigs, while the immunocastrated pigs had increased activity compared to entire males and surgically castrated pigs. The higher activity of lipogenic enzymes in the backfat of immunocastrated pigs was not consistent with the fatty acid composition, as immunocastrates were still similar to entire males (lower saturated and higher polyunsaturated fatty acid content compared to surgically castrated pigs). To conclude, the present study discovered genetic variants and differentially expressed genes responsible for distinct lipid metabolism in different metabolic types of pigs.
Keywords: prašič, maščobno tkivo, lipidni metabolizem, lokalne pasme, moderni križanci, nekastrirani prašiči, imunokastrirani prašiči, kirurško kastrirani prašiči, selekcijski podpisi povezani s fenotipom, izražanje genov
Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 591; Downloads: 6
.pdf Full text (4,96 MB)

5.
Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacija
Nataša Imenšek, 2022, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Keywords: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 1159; Downloads: 73
.pdf Full text (17,29 MB)

6.
Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembam
Branko Kramberger, Tomaž Žnidaršič, Boštjan Kristan, Miran Podvršnik, Drago Babnik, 2022

Abstract: Pridelava in konzerviranje krme v obdobjih, ko ni pomanjkanja vode za rast rastlin in pridelava proti suši odpornih rastlin sta ključna elementa prilagajanja živinoreje klimatskim spremembam. V Eip- Agri projektu 'Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembam' smo primerjali pridelavo in konzerviranje metuljnic v čisti setvi ter mešanice metuljnic in trav (oboje brez gnojenja z dušikom) s pridelavo z dušikom gnojenih trav v čisti setvi. Rezultati kažejo, da je uporaba metuljnic v čisti setvi in mešanic metuljnic s travami primerna za pridelavo in konzerviranje s proteini bogate krme. Pridelava mešanic z visokim deležem metuljnic je zanesljivejša. Te mešanice dajejo primerljive pridelke z metuljnicami v čisti setvi in silaže visoke kakovosti.
Keywords: deteljno-travne mešanice, metuljnice, pridelava krme, podnebne spremembe, silaža
Published in DKUM: 19.01.2022; Views: 841; Downloads: 130
.pdf Full text (51,95 MB)
This document has many files! More...

7.
Vpliv različnih barv protitočnih mrež na naravno redčenje, mikroklimatske in svetlobne razmere v nasadu ter parametre kakovosti jabolk (Malus domestica Borkh.) : doktorska disertacija
Marinka Brglez Sever, 2021, doctoral dissertation

Abstract: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Keywords: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Published in DKUM: 15.12.2021; Views: 1095; Downloads: 94
.pdf Full text (4,76 MB)

8.
Okoljski odtis konvencionalne in ohranitvene obdelave tal na lahkih in težkih tleh
Andi Špacapan, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučili vpliv konvencionalne in ohranitvene pridelave na izpuste CO2, potencial globalnega segrevanja (GWP) in okoljski odtis. Poskus je bil izveden v severozahodnem delu Slovenije v dolini reke Pesnice v Mezgovcih ob Pesnici (težja tla) in Moškanjcih (lažja tla) na Ptujskem polju. S pomočjo programa SPIonWeb® smo izračunali, da je bil najmanjši okoljski odtis (16,44 m2/kg SS) pri pridelavi koruze za zrnje v sistemu ohranitvene pridelave v letu 2016 v Mezgovcih ob Pesnici. Največji okoljski odtis (97,35 m2/kg SS) je pustila pridelava ozimne oljne ogrščice v sistemu konvencionalne pridelave v Moškanjcih leta 2014. Ocenjeni izpusti CO2 in GWP so ravno tako pokazali, da je koruza za zrnje leta 2016 v sistemu ohranitvene pridelave povzročila najmanjše izpuste CO2 (0,06 kg CO2/kg SS) in GWP (0,11 kg CO2equ/kg SS). Največje izpuste je povzročila pridelava ozimne oljne ogrščice leta 2014 v Moškanjcih v sistemu konvencionalne pridelave (0,33 kg CO2/kg SS in 0,63 kg CO2equ/kg SS).
Keywords: okoljski odtis, CO2, potencial globalnega segrevanja, ohranitvena obdelava tal, konvencionalna obdelava tal, SPIonWeb
Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 1014; Downloads: 70
.pdf Full text (3,70 MB)

9.
Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije : Ambrosia artemisiifolia L.
Andrej Paušič, Mario Lešnik, 2021

Abstract: Monografija z nalovom Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije Ambrosia artemisiifolia L. holistično obravnava aktualno problematiko zatiranja alohtonih, invazivnih rastlinskih vrst, na primeru pelinolistne ambrozije. V publikaciji so nazorno predstavljene najpomembnejše mehanske metode in tehnike zatiranja ambrozije, učinki samih metod, kakor tudi učinki uporabe ter primerjava med posameznimi tehnikami zatiranja vrste. Posebno poglavje je namenjeno ekonomiki zatiranja plevelov v urbanem okolju, z uporabo metod krtačenja, uporabo ognja, pare ter s pomočjo biotičnih metod zatiranja ambrozije. Prav omenjeni moderni pristopi k zatiranju alohtonih plevelnih vrst so danes, zaradi ukinjanja uporabe številnih herbicidov na javnih površinah, še kako aktualni. Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem, pridelovalcem, ekologom, pa tudi širšemu krogu bralcev.
Keywords: pelinolistna ambrozija, invazivne vrste, nekemično zatiranje, biotično zatiranje, agroekosistem, varstvo, ukrepi, poljščine
Published in DKUM: 28.07.2021; Views: 1357; Downloads: 176
.pdf Full text (139,05 MB)
This document has many files! More...

10.
Zmanjšanje tehnoloških ukrepov na nogometnem stadionu Ljudski vrt zaradi zamenjave travne ruše
David Danijel, 2019, master's thesis

Abstract: Na nogometnih igriščih je zelo pomembno, da je travna ruša odporna na obremenitve, ki jih predstavljajo tekme na najvišjih nivojih različnih tekmovanj. Da lahko to dosežemo, je zelo pomembno, da se na igriščih izvajajo agrotehnični ukrepi: košnja, zračenje, škropljenje, zalivanje in gnojenje, ki travni ruši omogočajo optimalne pogoje za rast, igralcem pa optimalne pogoje za igro. Na stadionu »Ljudski vrt« v Mariboru so se leta 2018 odločili za zamenjavo travne ruše, da bi igralcem zagotovili optimalne pogoje za igro. V magistrskem delu smo želeli z merjenji števila posameznega agrotehničnega ukrepa in merjenjem parametrov porabe goriva, časa in hitrosti ugotoviti, ali z zamenjavo travne ruše lahko zmanjšamo potrebo po tehnoloških ukrepih na stadionih, ki so opremljeni z najsodobnejšo travno rušo.
Keywords: tehnološki ukrepi / nogometni stadioni / travna ruša / izrabljena mesta
Published in DKUM: 07.01.2020; Views: 1372; Downloads: 232
.pdf Full text (1,92 MB)

Search done in 1.77 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica