1. Lipid metabolism, deposition and composition in different metabolic types of pigs : Ph. D. thesisKlavdija Poklukar, 2022, doctoral dissertation Abstract: Fat deposition contributes importantly to various aspects of pig production such as meat and fat quality. It is influenced by various factors, including genetics (i.e. different breeds) and non-genetic factors (e.g. sex). This study aimed to identify mechanisms underlying these differences. The general objective of the present research was to determine how genetic variants and gene expression networks influence lipid-related traits in different metabolic types of pigs (i.e. among local breeds, between local breeds versus modern pig crossbreed and between entire males versus immunocastrated versus surgically castrated pigs). In the first part of the research, 20 European local pig breeds were phenotypically distributed according to stature, growth performance and fatness traits. Principal component analysis of phenotypic data distinguished between larger and leaner breeds with better growth potential from breeds that were smaller, fatter, and had low growth efficiency. The phenotypic data and genetic variants were used for a genome scan for selection signatures associated with phenotype. Several candidate genes were identified that may have adapted to specific phenotypic traits, such as the ANXA4 and ANTXR1 genes for stature, the TLL1 and KCTD16 genes for growth performance, and the DNMT3A and POMC genes for fatness. Several discovered genes in the genotype-phenotype selection scan were further tested for differential gene expression in adipose tissue between the local Krškopolje and the modern crossbreed. However, no significant differences in expression were found between the studied groups. Additionally, the expression of genes involved in lipid metabolism was further investigated in the same groups to discover possible underlying mechanisms for fatty phenotype in Krškopolje pigs. Genes involved in adipogenesis (i.e. PPARγ) and lipogenesis (i.e. FASN, ACACA) were upregulated in Krškopolje compared to modern crossbreed. These results were further supported by a higher quantity of adipose tissue depots together with a higher desaturation capacity in Krškopolje pigs than in modern crossbreed. However, lipogenic enzyme activities of subcutaneous adipose tissue were lower in Krškopolje than in modern pigs. In the second part of the research, male sex categories were compared at different levels. RNA-sequencing analysis revealed 83 differentially expressed genes between entire males and immunocastrated pigs, 15 between immunocastrated and surgically castrated pigs and 48 between entire males and surgically castrated pigs. Upregulated genes in entire males compared to immunocastrated and surgically castrated pigs were related to extracellular matrix dynamics and adipogenesis, whereas downregulated genes were involved in carbohydrate and lipid metabolism. A candidate gene expression approach using quantitative PCR demonstrated that genes involved in lipogenesis (i.e. FASN, ME1, ACACA) were downregulated in entire males compared to immunocastrated pigs. The obtained transcriptomic results were further associated with the phenotype. It was shown that entire males were the leanest compared to castrated pigs, exhibiting the smallest adipocytes and lobulus surface area in the backfat. In addition, activities of lipogenic enzymes in backfat were similar to surgically castrated pigs, while the immunocastrated pigs had increased activity compared to entire males and surgically castrated pigs. The higher activity of lipogenic enzymes in the backfat of immunocastrated pigs was not consistent with the fatty acid composition, as immunocastrates were still similar to entire males (lower saturated and higher polyunsaturated fatty acid content compared to surgically castrated pigs). To conclude, the present study discovered genetic variants and differentially expressed genes responsible for distinct lipid metabolism in different metabolic types of pigs.
Keywords: prašič, maščobno tkivo, lipidni metabolizem, lokalne pasme, moderni križanci, nekastrirani prašiči, imunokastrirani prašiči, kirurško kastrirani prašiči, selekcijski podpisi povezani s fenotipom, izražanje genov
Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 221; Downloads: 6
 Full text (4,96 MB) |
2. Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacijaNataša Imenšek, 2022, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Keywords: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 630; Downloads: 55
Full text (17,29 MB) |
3. Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembamBranko Kramberger, Tomaž Žnidaršič, Boštjan Kristan, Miran Podvršnik, Drago Babnik, 2022 Abstract: Pridelava in konzerviranje krme v obdobjih, ko ni pomanjkanja vode za rast rastlin in pridelava proti suši odpornih rastlin sta ključna elementa prilagajanja živinoreje klimatskim spremembam. V Eip- Agri projektu 'Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembam' smo primerjali pridelavo in konzerviranje metuljnic v čisti setvi ter mešanice metuljnic in trav (oboje brez gnojenja z dušikom) s pridelavo z dušikom gnojenih trav v čisti setvi. Rezultati kažejo, da je uporaba metuljnic v čisti setvi in mešanic metuljnic s travami primerna za pridelavo in konzerviranje s proteini bogate krme. Pridelava mešanic z visokim deležem metuljnic je zanesljivejša. Te mešanice dajejo primerljive pridelke z metuljnicami v čisti setvi in silaže visoke kakovosti.
Keywords: deteljno-travne mešanice, metuljnice, pridelava krme, podnebne spremembe, silaža
Published in DKUM: 19.01.2022; Views: 552; Downloads: 89
Full text (51,95 MB)
This document has many files! More... |
4. Vpliv različnih barv protitočnih mrež na naravno redčenje, mikroklimatske in svetlobne razmere v nasadu ter parametre kakovosti jabolk (Malus domestica Borkh.) : doktorska disertacijaMarinka Brglez Sever, 2021, doctoral dissertation Abstract: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Keywords: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Published in DKUM: 15.12.2021; Views: 671; Downloads: 56
Full text (4,76 MB) |
5. Okoljski odtis konvencionalne in ohranitvene obdelave tal na lahkih in težkih tlehAndi Špacapan, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučili vpliv konvencionalne in ohranitvene pridelave na izpuste CO2, potencial globalnega segrevanja (GWP) in okoljski odtis. Poskus je bil izveden v severozahodnem delu Slovenije v dolini reke Pesnice v Mezgovcih ob Pesnici (težja tla) in Moškanjcih (lažja tla) na Ptujskem polju. S pomočjo programa SPIonWeb® smo izračunali, da je bil najmanjši okoljski odtis (16,44 m2/kg SS) pri pridelavi koruze za zrnje v sistemu ohranitvene pridelave v letu 2016 v Mezgovcih ob Pesnici. Največji okoljski odtis (97,35 m2/kg SS) je pustila pridelava ozimne oljne ogrščice v sistemu konvencionalne pridelave v Moškanjcih leta 2014. Ocenjeni izpusti CO2 in GWP so ravno tako pokazali, da je koruza za zrnje leta 2016 v sistemu ohranitvene pridelave povzročila najmanjše izpuste CO2 (0,06 kg CO2/kg SS) in GWP (0,11 kg CO2equ/kg SS). Največje izpuste je povzročila pridelava ozimne oljne ogrščice leta 2014 v Moškanjcih v sistemu konvencionalne pridelave (0,33 kg CO2/kg SS in 0,63 kg CO2equ/kg SS).
Keywords: okoljski odtis, CO2, potencial globalnega segrevanja, ohranitvena obdelava tal, konvencionalna obdelava tal, SPIonWeb
Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 544; Downloads: 51
Full text (3,70 MB) |
6. Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije : Ambrosia artemisiifolia L.Andrej Paušič, Mario Lešnik, 2021 Abstract: Monografija z nalovom Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije Ambrosia artemisiifolia L. holistično obravnava aktualno problematiko zatiranja alohtonih, invazivnih rastlinskih vrst, na primeru pelinolistne ambrozije. V publikaciji so nazorno predstavljene najpomembnejše mehanske metode in tehnike zatiranja ambrozije, učinki samih metod, kakor tudi učinki uporabe ter primerjava med posameznimi tehnikami zatiranja vrste. Posebno poglavje je namenjeno ekonomiki zatiranja plevelov v urbanem okolju, z uporabo metod krtačenja, uporabo ognja, pare ter s pomočjo biotičnih metod zatiranja ambrozije. Prav omenjeni moderni pristopi k zatiranju alohtonih plevelnih vrst so danes, zaradi ukinjanja uporabe številnih herbicidov na javnih površinah, še kako aktualni. Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem, pridelovalcem, ekologom, pa tudi širšemu krogu bralcev.
Keywords: pelinolistna ambrozija, invazivne vrste, nekemično zatiranje, biotično zatiranje, agroekosistem, varstvo, ukrepi, poljščine
Published in DKUM: 28.07.2021; Views: 877; Downloads: 156
Full text (139,05 MB)
This document has many files! More... |
7. Zmanjšanje tehnoloških ukrepov na nogometnem stadionu Ljudski vrt zaradi zamenjave travne rušeDavid Danijel, 2019, master's thesis Abstract: Na nogometnih igriščih je zelo pomembno, da je travna ruša odporna na obremenitve, ki jih predstavljajo tekme na najvišjih nivojih različnih tekmovanj. Da lahko to dosežemo, je zelo pomembno, da se na igriščih izvajajo agrotehnični ukrepi: košnja, zračenje, škropljenje, zalivanje in gnojenje, ki travni ruši omogočajo optimalne pogoje za rast, igralcem pa optimalne pogoje za igro. Na stadionu »Ljudski vrt« v Mariboru so se leta 2018 odločili za zamenjavo travne ruše, da bi igralcem zagotovili optimalne pogoje za igro. V magistrskem delu smo želeli z merjenji števila posameznega agrotehničnega ukrepa in merjenjem parametrov porabe goriva, časa in hitrosti ugotoviti, ali z zamenjavo travne ruše lahko zmanjšamo potrebo po tehnoloških ukrepih na stadionih, ki so opremljeni z najsodobnejšo travno rušo.
Keywords: tehnološki ukrepi / nogometni stadioni / travna ruša / izrabljena mesta
Published in DKUM: 07.01.2020; Views: 865; Downloads: 204
Full text (1,92 MB) |
8. Uporaba tehnologije RFID za merjenje vpliva medvrstne razdalje na razvoj soje.Mišel Pleteršek, 2019, undergraduate thesis Abstract: Setev soje se lahko izvede na različne načine, pri čemer razlikujemo sejalnice za setev predvsem glede na medvrstno razdaljo, ki jo z njimi dosežemo. Preučevali smo vpliv medvrstne razdalje na razvoj rastlin soje, pri čemer smo uporabili dve sorti soje, Lenka in ES Mentor. Vsako od njiju smo sejali na medvrstno razdaljo 35 cm in 70 cm, pri tem smo gostoto povsod ohranili enako. S pomočjo tehnologije RFID, ki obsega pametno značko z mikročipom, tremi senzorji in anteno ter bralnik, smo skozi rastno dobo posevka izvajali meritve temperature, vlažnosti in svetlobe na sredi medvrstnega prostora vsake poskusne parcele. Proti koncu razvoja posevka smo opravili meritve morfoloških lastnosti rastlin in popis zapleveljenosti. Ugotovili smo, da so razlike med sortami soje bolj izrazite kot razlike pri različnih medvrstnih razdaljah. Prikazali smo možnosti uporabe tehnologije RFID v poljedelstvu in predlagali izboljšave, ki bi kmetu omogočile lažji nadzor kmetijskih površin in hitrejše ukrepanje.
Keywords: RFID, soja, medvrstna razdalja, setev
Published in DKUM: 04.10.2019; Views: 766; Downloads: 65
Full text (4,25 MB) |
9. Merjenje mikroklime v nizkih tunelih z različnimi prekrivkamiAleš Bohak, 2019, undergraduate thesis Abstract: Za potrebe intenzivne pridelave hrane se vedno več rastlin goji v zavarovanih prostorih, kjer so rastline zaščitene pred neželenimi vremenskimi vplivi. Zavarovani prostori so lahko povsem enostavni objekti pokriti z različnimi folijami ali pa najsodobnejši steklenjaki z avtomatskim uravnavanjem klime. V letu 2017 smo na domači njivi na Pobrežju postavili štiri nizke tunele in jih prekrili z različnimi prekrivkami, in sicer z PE folijo debeline 60 µm in 150 µm, z PE folijo debeline 60 µm, ki je bila naluknjana in z 19 g PP folijo oziroma kopreno. V obdobju od 20. 4. 2017 do 18. 5. 2017 smo z dataloggerjem CR1000 podjetja Campbell Scientific konstantno merili zunanjo temperaturo in temperaturo v tunelih. Kot najprimernejša prekrivka se je izkazala koprena, saj je rastlinam nudila višje temperature ponoči, podnevi pa se v tunelih ni segrelo preveč. Kot neprimerni za prekrivanje nizkih tunelov sta se izkazali PE foliji debelin 150 in 60 µm, saj se je že ob zunanjih temperaturah nad 10 °C v njih ogrelo preko 40°C. Za poskusno rastlino smo v tunele posadili sadike nizkega fižola, vendar jih je že v prvi noči merjenja skoraj v celoti uničila zunanja temperatura -4,2°C.
Keywords: nizki tuneli, mikroklima, prekrivke
Published in DKUM: 25.09.2019; Views: 686; Downloads: 62
Full text (976,75 KB) |
10. DOLOČANJE ODMERKA FITOFARMACEVTSKEGA SREDSTVA Z UPORABO MEHKEGA ODLOČITVENEGA MODELAPeter Berk, 2018, doctoral dissertation Abstract: Pri procesu nanašanja fitofarmacevtskega sredstva, pomešanega z vodo (škropilna brozga) v predpisani koncentraciji, s klasičnimi pršilniki za kemično varstvo krošenj dreves v sadovnjaku se uporabljajo standardni modeli za izražanje odmerkov fitofarmacevtskega sredstva in se pri tem ne upoštevajo karakteristične lastnosti krošenj dreves v sadovnjaku. Rezultat takšnih modelov je nekontrolirano krmiljenje količine škropilne brozge skozi posamezne šobe na krošnjo drevesa. V doktorski disertaciji predstavljamo avtonomni sistem, ki omogoča nadzorovano krmiljenje količin brozge skozi šobe na različnih segmentih krošnje drevesa. Avtonomni sistem temelji na mehkem odločitvenem modelu, v katerega smo, zaradi preciznejšega krmiljenja količin brozge, vključili informacijo o ocenjeni vrednosti listne površine. Ocenjeno vrednost listne površine na segmentih krošnje drevesa smo ovrednotili na osnovi ročnih meritev, laserskega merilnega sistema in programskega algoritma, s katerim smo omogočili tridimenzionalno rekonstrukcijo krošnje drevesa. V eksperimentu v sadovnjaku smo za ovrednotenje listne površine zajeli različne starosti in sorte jablan ('zlati delišes', 'jonagold' in 'gala'). Z uporabo regresijske metode smo ocenili zvezo med dvema odvisnima spremenljivkama (digitalno število zadetkov odbitih laserskih žarkov in digitalna prostornina krošnje drevesa) in eno neodvisno spremenljivko (listna površina, ročno izmerjena). Glede na razmerje med številom oblakov točk in listne površine smo ugotovili, da znaša maksimalna vrednost korelacijskega koeficienta 0,878. Sestavni del mehkega odločitvenega modela je predstavljal mehki logični algoritem za krmiljenje tripoložajnih elektromagnetnih ventilov v pulznoširinskem načinu, ki smo jih namestili na prototip aksialnega pršilnika. Rezultati so pokazali, da lahko z mehkim odločitvenim modelom omogočimo krmiljenje količin škropilne brozge v točno določenem območju glede na ocenjeno vrednost listne površine, zato bo ta model v bližnji prihodnosti predstavljal močno orodje pri zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin.
Keywords: fitofarmacevtsko sredstvo, merjenje, krmiljenje, algoritem, krošnja drevesa
Published in DKUM: 26.07.2018; Views: 1603; Downloads: 129
Full text (12,84 MB) |
