| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Vpliv rusko-ukrajinske vojne na gospodarsko negotovost v Rusiji
Nevena Vukojević, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu analiziram gospodarsko negotovost v Rusiji, ki je nastala zaradi zaostrovanja odnosov med Rusijo in Ukrajino leta 2014 ter še posebej med rusko invazijo na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja 2022. Rusko-ukrajinska vojna je povzročila spremembe na gospodarskem področju. Analize kažejo, da se je gospodarska negotovost v Rusiji ter tudi v Zahodni Evropi in po celem svetu zelo povečala. Zaradi vojne in sankcij Zahoda se je bilo rusko gospodarstvo prisiljeno prestrukturirati in prilagoditi novonastalim razmeram. Ta vojna je razen v Rusiji povzročila negotovost in krizo tudi v Evropi. Evropa je bila močno navezana na ruske energetske vire, njihova dobava pa je bila zaradi sankcij prekinjena. Tradicionalni trgi so razpadli čez noč, iščejo se nova partnerstva, vojna je povzročila tudi inflacijo in druge posledice. V diplomskem delu povzemamo dogodke, ki obremenjujejo Evropo že več kot osem let. Najboljša rešitev bi bila prekinitev vojne in umik vojaških sil v vojašnice, nato pa bi bilo treba dati možnost diplomaciji. Vzpostavitev miru bi omogočila ponovno gospodarsko sodelovanje, mogoče na novih osnovah.
Keywords: Gospodarstvo, negotovost, Rusija, Ukrajina, vojna
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 1365; Downloads: 82
.pdf Full text (952,99 KB)

2.
Gospodarska in poslovna negotovost v Združenih državah Amerike
Grega Mulec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Negotovost je nedoločeno stanje, ki vpliva na različna področja življenja in ekonomijo. V ekonomiji negotovost lahko spremeni investicijske odločitve, potrošniško zaupanje in politične strategije. Ekstremna negotovost lahko ovira gospodarskopolitično stabilnost in rast, a pravilno obvladovanje le-te lahko prinese boljše strategije in odločitve. Med pandemijo covida-19 je bila v ZDA izrazita gospodarska negotovost zaradi globalne krize, ki je prinesla nepredvidljive izide za podjetja, potrošnike in vlade. Za merjenje gospodarske negotovosti se uporabljajo različni indeksi, kot sta indeks gospodarskopolitične negotovosti, ki temelji na medijskih poročilih, in kazalnikov volatilnosti delniških trgov. V začetku pandemije je bil indeks volatilnosti na vrhuncu. Februar 2020 je bil ključni mesec v ZDA med koronakrizo glede na gospodarske kazalnike, kot sta bruto domači proizvod in zaposlenost. Gospodarska negotovost se v ZDA nanaša na nepredvidljivost v pričakovanjih gospodarskopolitičnih rezultatov, ki vplivajo na odločitve podjetij in posameznikov. V literaturi je bila pandemija osrednja tema raziskav glede gospodarske negotovosti v ZDA. Številni avtorji so analizirali njene različne vidike, od gospodarskopolitične negotovosti do vplivov ukrepov za omejitev širjenja virusa na gospodarstvo. Po drugi strani je poslovna negotovost v ZDA v zadnjem desetletju postala pomembna raziskovalna tema. Ta je tesno povezana z gospodarskimi politikami, ki vplivajo na podjetniške naložbene odločitve. V času pandemije covida-19 je poslovna negotovost v ZDA drastično narasla zaradi številnih dejavnikov, ki so vplivali na poslovanje. Omejitve, ki so bile uvedene za zajezitev širjenja virusa, so negativno vplivale na številna podjetja, kar je privedlo do množičnih odpuščanj in stečajev. Čeprav je vlada ZDA uvedla številne ukrepe za pomoč gospodarstvu, so številna podjetja še vedno trpela finančne izgube. Medtem ko so nekatera podjetja, zlasti tista v tehnološkem sektorju, izkoristila priložnost, ki jo je pandemija prinesla, je bilo okrevanje neenakomerno razporejeno, pri čemer so večja podjetja imela večje možnosti za prilagajanje novim razmeram. Po pandemiji je negotovost ostala prisotna, pri čemer so se globalna trgovina in dobaviteljske verige soočale s težavami. Dolgoročni vplivi pandemije na potrošniške navade in delovne razmere ostajajo neznani, kar vodi do nadaljnje negotovosti. Statistike kažejo, da je poslovna negotovost med pandemijo močno vplivala na rast prihodkov od prodaje in zaposlovanje v ZDA. Medtem ko so nekatera podjetja zabeležila izgube, so druga, kot so e-trgovci in podjetja, specializirana za digitalne storitve, doživela povečanje prihodkov.
Keywords: gospodarska negotovost, poslovna negotovost, gospodarskopolitična negotovost, ZDA, pandemija
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 259; Downloads: 39
.pdf Full text (1,47 MB)

3.
Analiza finančnega stresa v izbranih državah evrskega območja
Natalija Kovačec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza leta 2008 je povzročila motnje v delovanju finančnega sistema. S tem je spodbudila oblikovalce ekonomske politike k opazovanju in spremljanju finančnega stresa v finančnem sistemu ali njegovih delov. Za merjenje finančnega stresa se uporabljajo indeksi finančnega stresa. V evrskem območju uporabljamo sestavljeni kazalnik sistemskega stresa oz. CISS, s katerim merimo trenutno stanje finančne nestabilnosti v finančnem sistemu. Ta indeks uporabljajo ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike, kot je Evropska centralna banka. V diplomskem delu bomo obravnavali finančni stres v izbranih državah evrskega območja. Na koncu bomo podali priporočila za oblikovalce ekonomske politike. Omejili se bomo na štiri države evrskega območja: Francijo, Italijo, Nemčijo, Španijo ter na obdobje pred finančno krizo leta 2008 in po njej. Ugotovili smo, da je finančna kriza leta 2008 vplivala na povečanje finančnega stresa v vseh štirih državah. Dosedanje raziskave kažejo, da finančni stres negativno vpliva na gospodarstvo. Za oblikovalce ekonomske politike je pomembno, da pozorno opazujejo in spremljajo razmere na finančnem trgu.
Keywords: CISS, evrsko območje, finančni stres
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 257; Downloads: 39
.pdf Full text (2,08 MB)

4.
International transmission of conventional and unconventional monetary policy and financial stress shocks from the euro area to Russia
Silvo Dajčman, Alenka Kavkler, Sergey Merzlyakov, Sergey E. Pekarski, Dejan Romih, 2022, original scientific article

Abstract: This paper studies the international transmission of the euro area´s monetary policy and financial stress to Russia. The results show that financial stress in the euro area damages Russian economic activity and stock prices, but not its trade balance. The contractionary euro area monetary policy shock decreases Russian GDP, leads to real appreciation of the euro against the Russian rouble, damages Russian stock prices, but does not significantly affect the trade balance between countries. We also found that the Central Bank of the Russian Federation adjusts to monetary policy shocks in the euro area.
Keywords: conventional monetary policy, unconventional monetary policy, financial stress, Russia, international transmission
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 241; Downloads: 15
.pdf Full text (1,85 MB)
This document has many files! More...

5.
Spillover effects of economic policy uncertainty on adult and youth unemployment
Silvo Dajčman, Alenka Kavkler, Natalia Levenko, Dejan Romih, 2023, original scientific article

Abstract: The paper studies the effects of foreign (the US, the UK and the Chinese) and domestic economic policy uncertainty (EPU) shocks on unemployment in Germany, France, Italy and Spain. The analysis is run separately for the rates of adult and youth unemployment. Impulse responses derived from vector autoregressive models show that the magnitudes of the responses of the adult and youth segments of the labour market are quite different. Following an uncertainty shock, the youth unemployment rate increases significantly more than the adult unemployment rate. This is the case for France, Italy and Spain. The German labour market seems to be resistant to foreign (except Chinese) and domestic EPU shocks, while the remaining labour markets, foremost the Spanish and Italian ones, are susceptible to uncertainty shocks, especially to the US EPU shocks.
Keywords: economic policy uncertainty, youth unemployment, adult unemployment, spillover effects, impulse responses
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 217; Downloads: 11
.pdf Full text (3,89 MB)
This document has many files! More...

6.
Analitični pogled na najvidnejše družbene medije v letu 2023
2023

Abstract: Monografija z naslovom »Analitični pogled na najvidnejše družbene medije v letu 2023« naslavlja prepoznano raziskovalno vrzel preučevanja zasnove družbenih medijev. Pri tem je posebni poudarek na konceptualnem vidiku, ki omogoča prepoznavanje logične zasnove, arhitekturnih značilnosti, potencialov in specifik družbenega medija ter primerjavo s konkurenčnimi rešitvami. Predstavlja zbirko medsebojno primerljivih poglavij, ki opisno in analitično preučujejo najvidnejše predstavnike pokrajine družbenih medijev v letu 2023. Poglavja so rezultat projektne naloge študentov Univerze v Mariboru, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki so v okviru predmeta »Arhitektura interaktivnih medijskih vsebin« sistematično in mentorirano preučevali izbrane družbene medije.
Keywords: analiza družbenih medijev, družbeni mediji, pokrajina družbenih medijev, zasnova družbenih medijev, mediji
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 381; Downloads: 43
.pdf Full text (10,55 MB)
This document has many files! More...

7.
Vpliv sistemskega finančnega stresa v evrskem območju na dvostranski izvoz blaga
Dejan Romih, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Pregled literature kaže, da sistemski finančni stres v evrskem območju in njegove posledice še niso popolnoma raziskani. Dosedanje raziskave kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na ekonomsko aktivnost. V tej doktorski disertaciji raziskujemo, ali in kako sistemski finančni stres v evrskem območju vpliva na dvostranski izvoz blaga, pri čemer uporabljamo statične panelne gravitacijske modele mednarodne trgovine z blagom, katerih parametre ocenjujemo po metodah OLS, GPML in PPML, ki jih priporočajo strokovnjaki s področja ekonometrije. Sistemski finančni stres v evrskem območju merimo s »starim« in »novim« CISS-om za evrsko območje ter VSTOXX-om, ki jih uporabljajo tudi drugi raziskovalci na področju ekonomije. Pri raziskovanju uporabljamo nominalne in realne podatke za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hongkong, Indijo, Irsko, Islandijo, Italijo, Izrael, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Mehiko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Portugalsko, Rusijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, ZDA in Združeno kraljestvo od leta 2000 do 2014. Na osnovi pregleda literature s področja raziskovanja smo se odločili, da bomo upoštevali rezultate, ki temeljijo na nominalnih podatkih, kot priporočajo strokovnjaki s področja mednarodne ekonomije. Ti rezultati kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na dvostranski izvoz blaga, kar je v skladu z našimi pričakovanji. To velja tudi, če iz vzorca izključimo tretje države. Finančna kriza leta 2008 je pokazala, da motnje v delovanju finančnega sistema negativno vplivajo na dvostransko trgovanje z blagom in njegovo financiranje, kar je povzročilo med ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike potrebo po opazovanju in spremljanju sistemskega finančnega stresa. S to doktorsko disertacijo zapolnjujemo vrzel v literaturi o sistemskem finančnem stresu v evrskem območju in njegovih posledicah, kar bo olajšalo sprejemanje ekonomskih in ekonomskopolitičnih ukrepov za blaženje posledic sistemskega finančnega stresa v evrskem območju. Rezultati raziskovanja kažejo, da je sistemski finančni stres v evrskem območju dejavnik dvostranske trgovine z blagom, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mednarodne ekonomije.
Keywords: evrsko območje, gravitacijski model mednarodne trgovine, sistemski finančni stres
Published in DKUM: 17.05.2023; Views: 429; Downloads: 95
.pdf Full text (13,74 MB)

8.
Brezposelnost v Srbiji med krizo covida-19
Milica Milisavljević, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Problem brezposelnosti je v središču pozornosti oblikovalcev ekonomske politike. Brezposelne osebe so tiste osebe, ki so v določenem času brez dela, ki so pripravljene delati in ki si iščejo delo. Brezposelnost je velik problem vsakega gospodarstva. Da bi rešili ta problem, je treba odkriti vzroke, ki vplivajo na njegov obseg in strukturo. Gibanje kazalnikov trga dela je odvisno od uspešnosti izvajanja in rezultatov izvedenih ukrepov ustrezne politike zaposlovanja. Za to temo smo se odločili, ker menimo, da je brezposelnost eden večjih problemov držav v času pandemije covida-19. Predmet dela je podati realnejšo sliko brezposelnosti glede na gibanje kazalnikov trga dela v Srbiji in regiji zahodnega Balkana pred krizo covida-19 in med njo. V diplomskem delu bomo predstavili analizo brezposelnosti v Srbiji ter primerjalno analizo brezposelnosti v Srbiji in drugih državah zahodnega Balkana. Na podlagi podatkov iz let 2019, 2020 in 2021 bomo analizirali, kako je nihala stopnja brezposelnosti v Srbiji med krizo covida-19, prav tako bomo predstavili kako, je nihala stopnja brezposelnosti med moškim in ženskim prebivalstvom. Predstavili bomo primere dobre prakse pri reševanju problema brezposelnosti.
Keywords: kazalniki trga dela, regionalna brezposelnost, kriza covida-19
Published in DKUM: 04.04.2023; Views: 1009; Downloads: 103
.pdf Full text (1,06 MB)

9.
Vpliv gospodarske negotovosti na ameriško gospodarstvo in turizem
Andraž Konc, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k zrušitvi svetovnega gospodarstva, ki je bilo pred izbruhom virusa na zelo visoki ravni. Dolgoročnih posledic teh ukrepov ne poznamo in ne vemo, kako bo izgledalo gospodarstvo v prihodnosti. Gospodarska negotovost v ZDA je doživela rekordne vrednosti. Opisali bomo, kakšen vpliv je imela gospodarska negotovost v času pandemije covida-19 na ameriški turizem in gospodarstvo. Ugotovili smo, da ima neugoden šok gospodarske negotovosti negativen efekt na realni BDP. Stopnja brezposelnosti se je v času rekordne gospodarske negotovosti povečala s 3,5 odstotka na 14,7 odstotka, kar je najvišja stopnja v 80 letih. Če želimo, da gospodarstvo uspešno deluje, moramo spremljati gospodarsko negotovost in se primerno odzvati. Gospodarska negotovost povzroči takojšnje zmanjšanje neto izvoza turizma za približno 2 %, učinek pa je dolgotrajen. Naraščajoča gospodarska negotovost je skupaj s koronavirusom povzročila enormno zmanjšanje turističnega povpraševanja v ZDA. Turizem tudi v začetku leta 2022 ni na ravni pred pandemijo.
Keywords: Gospodarska negotovost, turizem, gospodarstvo, ZDA, pandemija
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 525; Downloads: 68
.pdf Full text (1,92 MB)

10.
Uvedba evra na Hrvaškem
Margaret Zoka, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Republika Hrvaška je leta 2013 postala 27. članica Evropske unije, kar pomeni, da je najmlajša članica. Z vstopom v Evropsko unijo je Hrvaška pridobila številne prednosti, kot so vstop na velik evropski trg, prostejši pretok blaga, delovne sile in kapitala, večja konkurenčnost kot pri državah nečlanicah ter financiranje projektov iz skladov EU, kar je povzročilo splošno izboljšanje gospodarstva. Vse države članice imajo možnost vstopa v evrsko območje, torej da sprejmejo evro kot svojo nacionalno valuto. Z vstopom v evrsko območje članice pridobijo še večje koristi, saj vstop v evrsko območje odpravlja valutno tveganje, znižuje transakcijske stroške pretvorbe valut ter prinaša dostop do vzajemnih skladov in večjo konkurenčnost gospodarstva. Hrvaška se je mehanizmu deviznih tečajev ali ERM II pridružila leta 2020 in je trenutno v tako imenovani »čakalnici«, kjer bo dve leti, kar je pogoj za prevzem evra. Glede na to, da v svetu trenutno prevladuje pandemija covida-19, so prizadeta vsa gospodarstva, kar pomeni, da je bil vstop Hrvaške v evrsko območje še toliko težji. Ne glede na vse izzive bo Hrvaška s 1. januarjem 2023 prevzela evro. Uvedba evra za Hrvaško pomeni nove prednosti, pa tudi nova tveganja. Glavni prednosti sta odprava valutnega tveganja in znižanje stroškov pretvorbe valut, zaradi česar bo hrvaško gospodarstvo privlačnejše za potencialne partnerje. Glavna tveganja uvedbe evra so izguba neodvisne denarne politike, enkratni stroški konverzije in tveganje dviga cen. Po primerjavi prednosti in slabosti uvedbe evra lahko sklepamo, da bo Hrvaška imela več koristi kot škode.
Keywords: Evropska unija, evrsko območje, mehanizem ERM II, Hrvaška in Evropska unija.
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 502; Downloads: 32
.pdf Full text (2,12 MB)

Search done in 0.39 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica