| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Učinkovitost prekordialnega udarca v kliničnem okolju
Dejan Čerpnjak, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Prekordialni udarec je najhitrejši izmed manevrov v reanimaciji, s katerim lahko končamo prekatno fibrilacijo in prekatno tahikardijo. Mnenja in rezultati raziskav o njegovi učinkovitosti pa so različni. Metodologija: V empiričnem kvantitativnem delu smo opravili prospektivno študijo učinkovitosti prekordialnega udarca na oddelku intenzivne terapije. Prekordialni udarec smo izvajali z ulnarno stranjo tesno stisnjene pesti iz višine 20 cm v spodnji del prsnice. Pogoj za vključitev v študijo je bil nastanek motnje srčnega ritma prekatna tahikardija brez pulza ali prekatna fibrilacija in aplikacija prekordialnega udarca. Iz raziskave smo izključili bolnike, pri katerih nismo imeli elektrokardiograma na katerem bi bila vidna izvedba prekordialnega udarca in bolnike pri katerih je prišlo do preskoka srčnega ritma že pred njegovo izvedbo. Po primarnem vrednotenju rezultatov študije smo rezultate glede uspešnost izvedbe prekordialnega udarca razvrstili v tri skupine: (1) konverzija v srčni ritem združljiv z življenjem, (2) ni prišlo do spremembe srčnega ritma in prišlo je do (3) poslabšanja obstoječe motnje srčnega ritma. Kot sekundarni rezultat smo opazovali (4) preživetje bolnikov do odpusta iz oddelka intenzivne terapije. Rezultati: Študija je zajemala 25 bolnikov, pri katerih je bilo pri 30 prekatnih motnjah srčnega ritma izvedenih 32 prekordialnih udarcev. Prekordialni udarec je bil izveden v povprečju 20 sekund po nastanku tahiaritmije pri uspešnih in 29 sekund po nastanku tahiaritmije pri neuspešnih poskusih konverzije srčnega ritma z uporabo prekordialnega udarca. Prekordialni udarec je bil učinkovit v 10 (33,3 %) od 30 primerov prekatnih tahikardij brez pulza in ni bil učinkovit v nobenem od dveh primerov prekatne fibrilacije. V nobenem primeru ni povzročil poslabšanja obstoječe motnje srčnega ritma. Preživetje do premestitve iz oddelka intenzivne terapije je bilo pri skupini v kateri je bil prekordialni udarec uspešen 5 od 10 bolnikov (50 %) in v skupini v kateri je bil neuspešen 10 od 16 bolnikov (62,5 %). Sklep: Prekordialni udarec je učinkovit pri mehanični kardioverziji prekatne tahikardije brez pulza pri bolnikih na oddelku intenzivne terapije, ki so pod stalnim nadzorom in lahko skrajša čas do povrnitve spontanega krvnega obtoka.
Keywords: mehanična kardioverzija, prekatna tahikardija, prekatna fibrilacija, oddelek intenzivne terapije, konverzija.
Published in DKUM: 21.12.2017; Views: 1508; Downloads: 148
.pdf Full text (2,93 MB)

2.
Komocija srca in prekordialni udarec: mehanoelektrična stimulacija življenja ali smrti
Dejan Čerpnjak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Mehanični udarec v srce z nizko energijo, ki je top in nepenetranten, lahko glede na določene determinante povzroči smrt zaradi komocije srca. Identificirali smo 4 determinante: tip udarca, čas udarca, mesto udarca in energijo udarca. S pregledom primarnih bibliografskih virov ugotavljamo, da top udarec, ki povzroči komocijo srca, deluje po principu mehanične stimulacije prekordialnega predela, v času repolarizacije srca. Na celičnem nivoju se predvideva, da je komocija srca posledica aktivacije specifičnih ionskih, od ATP odvisnih, kalijevih kanalov. Komocijo srca je največkrat zaslediti v borilnih športih in športih z žogico. V Sloveniji zabeleženega primera nismo našli. Komocijo srca lahko preprečimo z izobraževanjem mladih športnikov, njihovih trenerjev in ostale populacije. Za uspešno reanimacijo je potrebna čimprejšnja prepoznava dogodka in aktivacija oživljanja. Po drugi strani pa lahko prekordialni udarec z roko v prsni koš pri bolnikih, ki doživijo zastoj srca, stimulira in zaustavi smrtno nevarni električni ritem fibrilacije prekatov (VF) in jim s tem reši življenje. Rezultati našega pregleda literature kažejo, da je uspešnost prekordialnega udarca pri tahiaritmijah in VF relativno majhna, zato se njegova uporaba v novih ERC-smernicah ne priporoča več v zunajbolnišničnem okolju. Prekordialnega udarca z roko ne moremo uskladiti z ritmom srca pri tahiaritmijah, zato lahko v primeru stimulacije vulnerabilnega časovnega cikla srca povzročimo VF.
Keywords: komocija srca, prekordialni udarec, prekordialni predel, vulnerabilna faza, ventrikularna fibrilacija, ventrikularna tahikardija, defibrilacija
Published in DKUM: 06.01.2012; Views: 4405; Downloads: 324
.pdf Full text (2,53 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica