1. Pomen nujne endoskopije zgornjih prebavil pri odstranjevanju tujkov - rezultati obdobja 1994-2008Pavel Skok, Andreja Ocepek, 2008, original scientific article Abstract: Purpose: Foreign bodies in the upper gastrointestinal tract (GIT) rarely cause urgent problems in gastroenterology. The purpose of the study was to assess the percentage of patients in whom urgent endoscopic investigation revealed true foreign bodies in the upper GIT and to evaluate the success of emergency endoscopic procedures. Methods: The study includes patients in whom urgent endoscopic investigations of the upper GIT were performed in the period 1 January 1994 to 1 May 2008. Results: 8552 patients were investigated,average age 60,6 years (SD +/- 17,1 years, range 1 - 106 years), with 3276 (38 %) females and 5276 males (62 %). In 69 patients (0,8 %), "true" foreign bodies were detected in the esophagus or stomach. In these patients a total of 90 endoscopic investigations were performed: in 65/69 patients (94,2 %) the foreign bodies were removed endoscopically; in 4 (5,8 %) cases the endoscopic procedures were unsuccessful. Among the foreign bodiesremoved were a variety metal or plastic objects, such as coins, keys, screws, hooks, batteries, razor blades, needles, lighters, buttons and parts of kitchen, toilet or writting utensils. In patients with successful endoscopic removal of the objects, no significant complications were noted. In 4 patients (4/69, 5,8 %) mild hemorrhages from the region of the esophagogastric junction were observed. Conclusion: Endoscopic technologies allow successful removal of a variety of types of foreign bodies from the upper GIT. Keywords: tujki, zgornja prebavna cev, endoskopija, odstranitev, zapleti Published in DKUM: 19.04.2024; Views: 156; Downloads: 2
Full text (144,82 KB) This document is also a collection of 1 document! |
2. Vloga endoskopskega ultrazvoka in protivnetnih citokinov pri pojasnitvi etiologije in potekaakutnega pankreatittisaDavorin Ćeranić, 2019, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča in namen raziskave
Akutni pankreatitis (AP) je akutno vnetje tkiva trebušne slinavke. Prizadene tako bližnje kot oddaljene organe, lahko poteka kot blago vnetje ali kot hudo, z zapleti, ko je potrebno intenzivno zdravljenje. Namen raziskave je bil opredeliti etiologijo obolenja s slikovnimi metodami, vključno z endosonografijo, napovedati potek bolezni z vnetnimi pokazatelji, določitvijo interlevkinov (IL) IL-6, IL-8, IL-10 ter uporabo napovednih točkovnih sistemov.
Bolniki in metode
V raziskavo smo vključili bolnike, ki smo jih zdravili zaradi akutnega vnetja trebušne slinavke v obdobju od maja 2012 do januarja 2015 in so izpolnjevali vključitvene kriterije: značilno klinično sliko, trikratni porast aktivnosti serumske amilaze/lipaze in/ali potrditev s slikovnimi preiskavami. Raziskavo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 36/11/09). Bolnikom smo v prvih 24-tih urah po sprejemu in nato čez 48 ur odvzeli dodatne krvne vzorce za določitev interlevkinov ter razširjene laboratorijske preiskave. Zdravljenje je potekalo v skladu s smernicami in priporočili slovenskega gastroenterološkega združenja ter mednarodnih zdravniških združenj (ESGE, AGA). Opravljena je bila statistična analiza in inteligentna analiza podatkov s tvorjenjem napovednega modela.
Rezultati
V končno analizo smo uvrstili 117 bolnikov, prevladovali so moški, v 59 % (69/117), žensk pa je bilo 41 % (48/117). Povprečna starost bolnikov je bila 62,5 let, v razponu 22-91 let, SD 15,4 let. Žolčni kamni so bili najpogostejši vzrok za akutni pankreatitis, v 56 %; alkohol v 33 % in v 14 % ostali vzroki. Po Ransonovem točkovanju in BISAP lestvici je večina bolnikov (81 %) sodila v skupino z blagim potekom vnetja, pri ostalih (19 %) pa je bil potek težji. Le trije bolniki, 2,5 % (3/117) so umrli zaradi večorganske odpovedi. Razvoj psevdociste smo potrdili pri 11 % bolnikov. Pred ERCP smo vsem bolnikom endosonografsko potrdili holedoholitiazo. V analizi smo ugotavljali največjo napovedno vrednost IL-6 ob sprejemu AUC 0.782, pri mejni vrednosti IL-6=70.05 je občutljivost 0.80 in specifičnost 0.701, ob kontroli je AUC 0.835, pri mejni vrednosti IL-6=35.1 je občutljivost 0.867 in specifičnost 0.75. Ob primerjavi količnika IL-6/IL-10 ob sprejemu, in količnika IL-6/IL-10 ob kontroli, ima višjo napovedno vrednost količnik ob kontroli, AUC=0.789. Pri mejni vrednosti količnika 7.2, je občutljivost 0.667 in specifičnost 0.663.
Zaključek
Kljub sodobnim postopkom zdravljenja, imajo bolniki s hudo potekajočim AP, še vedno pomembno število zapletov. Žolčni kamni in alkohol sta najpogostejši vzroka AP v skupini naših bolnikov. V naši raziskavi smo potrdili vrednost določanja IL-6, IL-8 in IL-10 ob sprejemu in kontroli za napoved poteka bolezni, endosonografija pa je učinkovita slikovna metoda za pojasnitev etiologije. Z napovednimi modeli lažje napovemo potek AP, še posebej ob podpori s sodobnimi laboratorijskimi metodami in endoskopsko-radiološkimi slikovnimi preiskavami. Keywords: akutni pankreatitis, vnetni pokazatelji, prognoza z napovednim modelom, provnetni in protivnetni interlevkini, endosonografija Published in DKUM: 14.01.2020; Views: 1463; Downloads: 189
Full text (2,21 MB) |
3. Tujki v zgornji prebavni cevi in nujni endoskopski posegi - pregled desetletnega obdobjaPavel Skok, Andreja Ocepek, Davorin Ćeranić, Milan Pocajt, 2005, original scientific article Abstract: Izhodišča. Tujki v zgornji prebavni cevi le redko povzročajo nujna stanja v gastroenterologiji. V prebavno cev zaidejo običajno ob hranjenju ali po pomoti. Nekatere skupine oseb, kaznjenci in psihiatrični bolniki, jih zaužijejo tudi namenoma. Avtorji so želeli ugotoviti delež bolnikov, pri katerih smo ob nujni endoskopski preiskavi ugotovili prave tujke v zgornji prebavni cevi, oceniti uspešnost endoskopskih posegov ter morebitne zaplete. Preiskovanci in metode. Raziskava zajema bolnike, pri katerih smo v desetletnem obdobju od 1. januarja 1994 do 31. decembra 2003 opravili nujne endoskopske preiskave zgornjih prebavil. Rezultati. Pregledali smo 6416 bolnikov, povprečne starosti 59,3 leta, SD +/- 17,2, v razponu od 1-106 let, 2452 žensk in 3964 moških. Pri 51 bolnikih, 0,8% vseh preiskovancev, smo ugotovili tujke v požiralniku ali želodcu. Skupaj smo opravili 65 endoskopskih posegov, v 94% smo tujke endoskopsko odstranili (48/51 bolnikov), pri treh pa endoskopski posegi niso bili uspešni. Med tujki smo odstranili najrazličnejše kovinske in plastične predmete: kovance, ključe, vijake, kljuke, baterije, britvice, igle, dele kuhinjskega, toaletnega ali pisalnega pribora, vžigalnike, gumbe, igrače, zobno ščetko, pa tudi zagozdene kosti. Pri bolnikih, ki so imeli uspešno endoskopsko odstranitev, nismo opazovali pomembnejših zapletov, le pri 3 bolnikih (3/48, 6,3%) smo opazovali blažje krvavitve iz predela ezofagogastrične stičnice. Zaključki. Tehnološki razvoj endoskopskih instrumentov je omogočil različne interventne posege. Metoda se je potrdila kot učinkovita pri odstranjevanju tujkov v zgornji prebavni cevi. Na uspeh posega vplivajo različni dejavniki, med pomembnejšimi so ustreznost opreme, izkušenost in potrpežljivost preiskovalca in endoskopske sestre ter seznanjenost in sodelovanje bolnika. Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1292; Downloads: 26
Link to full text |
4. Krvavitve iz prebavne cevi - nekatere epidemiološke značilnosti bolnikov v obdobju 1994-2003Pavel Skok, Marija Skok, Andreja Ocepek, Davorin Ćeranić, 2006, original scientific article Abstract: Izhodišča. Krvavitev iz prebavne cevi je čest medicinski problem in pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti. V prospektivni raziskavi ugotoviti vzroke krvavitev iz prebavne cevi in umrljivost teh bolnikov v desetletnem obdobju v Splošni bolnišnici Maribor. Bolniki in metode. Pri bolnikih, vključenih v raziskavo, smo v obdobju od 1. januarja 1994 do 31. decembra 2003 opravili nujne endoskopske preiskave zgornje prebavne cevi in druge diagnostične postopke za opredelitev vzroka krvavitve iz prebavne cevi. Rezultati. Pregledali smo 6416 bolnikov: 2452 žensk (38,2 %) in 3964 moških (61,8 %), povprečne starosti 59,3 leta, v razponu od 1-106 let, SD 17,2 leta. Pri 2142 bolnikih (33,4 %) smo ob nujni endoskopski preiskavi zgornje prebavne cevi ugotovili sledove sveže ali pretekle krvavitve. Različne oblike endoskopske hemostaze smo izvršili pri 1486 bolnikih (23,2 %). Zapleti peptične razjede so bili vzrok krvavitve pri 36,4 % preiskovancih. Med pogostimi vzroki so bile tudi vnetne, hemoragičnoerozivne spremembe sluznice zgornjih prebavil (16,6 %), refluksna bolezen požiralnika (11,2 %) in raztrgane varice požiralnika (10,7 %). Med redkejšimi vzroki kravitev iz zgornje prebavne cevi so bili različni tumorji (3,8 %), sindrom Mallory-Weiss (2,9 %), polipaste spremembe (1,4 %) in razjeda Dieulafoy (1,3 %). Pri 13,7 % bolnikov smo vzrok krvavitve ugotovili v debelem črevesu, pri 0,4 % pa v tankem črevesu. Več kot polovica naših bolnikov (53,4 %) je bila starejših od 60 let, 11,4 % pa starejših od 80 let. Skupna smrtnost naših bolnikov je bila 9,9 %, večina med njimi (8,5 %) je bila starejša od 60 let s pridruženimi boleznimi in zapleti med zdravljenjem. Zaključki. V predstavljenem obdobju so bili zapleti peptične razjede najpogostejši vzrok krvavitev iz prebavne cevi. Krvavitve iz prebavil so pogoste pri starejših bolnikih s pridruženimi boleznimi, ki neugodno vplivajo na uspešnost zdravljenja in povečajo smrtnost teh bolnikov. Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1302; Downloads: 35
Link to full text |
5. Naše izkušnje v predoperativni zamejitvi raka požiralnika z endoskopskim ultrazvokomDavorin Ćeranić, Bojan Veingerl, Pavel Skok, 2006, original scientific article Abstract: Izhodišča. Bolniki z rakom požiralnika imajo ob ugotovitvi bolezni običajno slabo prognozo, ki je neodvisna od oblike zdravljenja. Endoskopski ultrazvok je učinkovita slikovna metoda za lokalno zamejitev raka požiralnika po klasifikaciji TNM in izbiro najprimernejše oblike zdravljenja. Bolniki in metode. V obdobju od januarja 2002 do junija 2005 smo pri 28 bolnikih opravili endosonografijo za zamejitev raka požiralnika. Izsledke preiskave smo primerjali z rezultati računalniške tomografije, CT prsnega koša, kirurškim preparatom in histopatoloskim izvidom. Rezultati. Med vsemi preiskovanci smo 12 bolnikov (42,9 %) operirali, 3 bolnike (10,7 %) smo zdravili z radioterapijo ali neoadjuvantnim zdravljenjem, en bolnik (3,6 %) pa je odklonil kirurško zdravljenje. Zaradi napredovale oblike raka požiralnika ali pridruženih bolezni 12 bolnikov (42,9 %) nismo operativno zdravili. Pri 6 bolnikih (21,5 %) je bil operativni poseg uspešen in radikalen, pri 6 (21,5 %) pa le paliativen. Pri 10 bolnikih (35,7 %) požiralnik ni bil prehoden za endoskopski instrument zaradi napredovale zožitve. Pri 4 bolnikih (14,3 %) smo pri zamejitvi podcenili stadij T. Zanesljivost zamejitve endosonografske preiskave in računalniške tomografije za stadij T je bila 67 %, enodonografska natančnost zamejitve za stadij N je bila 67 %. Zaključki. Izsledki analize potrjujejo dobro lokalno zamejitev raka požiralnika z endoskopskim ultrazvokom. Žal bolezen pogosto ugotovimo v napredovali obliki, ko preiskave zaradi napredovale zožitve prebavne cevi ne moremo opraviti. Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1388; Downloads: 51
Link to full text |