| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
STRATEGIJE RAZVOJA IN UPRAVLJANJA PRODAJNIH POTI MALIH IN SREDNJE VELIKIH SLOVENSKIH PODJETIJ NA TUJIH TRGIH
David Zapušek, 2016, master's thesis

Abstract: Gonilna sila svetovnega gospodarstva so mala in srednje velika podjetja, ki zagotavljajo uravnotežen ekonomski razvoj in veliko kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Prav na plečih izvozno naravnanih uspešnih slovenskih MSP se je Slovenija uspela izvleči iz zubljev gospodarske krize in ponovno postala perspektivno evropsko gospodarstvo. To dejstvo je v nas zbudilo zanimanje in posledično vprašanje, kateri so glavni dejavniki, ki so tem podjetjem pomagali preseči krizo na področju upravljanja prodajnih poti. V naši raziskavi smo s pomočjo pregleda teorije mednarodnega marketinškega menedžmenta raziskali teoretična ozadja marketinškega spleta, načinov vstopa na tuje trge in razvoja ter upravljanja prodajnih poti. Na podlagi teoretičnih izhodišč ter predhodnih raziskav smo izoblikovali konceptualni okvir, s katerim smo določili trditve iz naslednjih tematskih sklopov: izbor primernih prodajnih poti, pomembnost vlaganj slovenskih MSP, uspešnost premagovanja ovir slovenskih MSP in pravočasnost odzivov v času krize. S pomočjo trditev iz navedenih tematskih sklopov smo dobili vpogled v to, katere spremenljivke imajo največji vpliv na uspešno upravljanje prodajnih poti na tujih trgih. V nadaljevanju raziskave smo pridobljene podatke iz anketnega vprašalnika interpretirali in jih uporabili za oblikovanje odgovorov na štiri zastavljene hipoteze. V hipotezi H1 nas je zanimalo, ali so uspešna slovenska MSP, ki tržijo svoje produkte s pomočjo kombinacije posrednih in neposrednih prodajnih poti, uspešnejša pri upravljanju prodajnih poti na tujih trgih. Ugotovili smo, da podjetja, ki svoje produkte tržijo s pomočjo kombinacije posrednih in neposrednih prodajnih poti, pri upravljanju prodajnih poti na tujih trgih niso bolj uspešna od podjetij, ki to počno posredno ali neposredno. Slovenska MSP, ki dajejo večji pomen intenzivnosti vlaganj v razvoj prodajnih poti, so uspešnejša pri upravljanju prodajnih aktivnosti na tujih trgih. Trditev navedene hipoteze H2 se je izkazala za pravilno. Na podlagi izsledkov naše raziskave lahko potrdimo hipotezo H3, saj je bilo ugotovljeno, da podjetja, ki uspešneje premagujejo ovire pri poslovanju na tujih trgih, prav tako uspešneje upravljajo prodajne aktivnosti na tujih trgih. S pomočjo zadnje hipoteze H4 smo prišli do ugotovitve, da so bila slovenska MSP, ki so pravočasno reagirala na pritiske recesije, uspešnejša pri obvladovanju prodajnega procesa na tujih trgih v kriznem obdobju. Končne ugotovitve so nam pomagale pri izoblikovanju prilagodljivega pristopa razvoja prodajnih poti za MSP na tujih trgih. Iz naše raziskave lahko podjetja pridobijo nekaj pomembnih informacij za izpeljavo uspešne internacionalizacije podjetja zlasti na področju razvoja uspešnega modela prodajnih poti.
Keywords: mala in srednje velika podjetja, tuji trgi, prodajne poti, načini vstopa na tuji trg, marketinški splet.
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 1451; Downloads: 138
.pdf Full text (2,13 MB)

2.
INOVIRANJE NA PODROČJU GRADNJE PODZEMNIH HIŠ OBRAVNAVANO Z VIDIKA CENOVNE UPRAVIČENOSTI
David Zapušek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi sem se posvetil predstavitvi razvoja miselnega procesa od ideje do inovacije, podrobno opisal pojme invencija, difuzija, inovacija in na praktičnem primeru prikazal, kako inovacije vplivajo na sodobno energetsko, okoljsko, trajnostno ter človeku prijazno učinkovito gradnjo podzemnih hiš. Zaradi pomanjkanja prostora, povečanja števila prebivalstva, draženja surovin in zmanjševanja realnih plač srednjega delavskega razreda se povečuje želja po cenejšem, a enako kakovostnem bivanju. Ker okolju prijazni objekti načeloma predstavljajo dražjo začetno investicijo, se ljudje še vedno množično odločajo za preizkušeno klasično gradnjo. V svoji nalogi sem z ekonomskega vidika podal realno oceno, da je podzemna hiša prijazna do okolja, ljudi, nudi kakovosten bivalni prostor in je za cca 23% cenejša v fazi gradnje. V fazi obratovanja je primerljiva s pasivnimi hišami in občutno (za cca 80%) varčnejša od klasičnih varčnih hiš. Pri vzdrževanju podzemne hiše privarčujemo v primerjavi s klasično varčno hišo cca 45% v 50-letnem časovnem obdobju, saj je treba pri klasični hiši zamenjati veliko več stvari kot pri podzemni(ne upoštevaje časovno vrednost denarja).S spodbujanjem tovrstnih gradenj bi naša družba pridobila na naslednjih področjih: manjša zazidava kmetijskih površin,pomanjkanje prostora, uporaba trajnih materialov,nepotrebnost običajnih temeljev, manjša poraba materiala, manj delovne sile pri izgradnji objekta, trajnostno lep naravni izgled hiše, manjše plačilo davkov zaradi varčnosti in ekološkega učinka objekta, toplo pozimi, hladno poleti, možnost lepega pogleda, možnost postavitve visoke grede na strehi (pridelava vrtnin, toplotni izolator), grajena iz ekoloških materialov (neoporečni do okolja), povečuje dvoriščni prostor, zavetje pred močnimi padavinami, vetrovi in naravnimi katastrofami (burja, potres), zaščita pred radioaktivnim sevanjem, varno pred vlomilci, skrito (nudi zasebnost), ponekod bližje izviru vode (možnost samooskrbe), delno varno pred ognjem, zaščita cevi pred zmrzaljo, vrhunska tla za sajenje rastlin, relativno lahka izvedba, vodoodporno bivališče, zvočno izolirano, manj vzdrževanja, za 80%nižji stroški ogrevanja, nepotrebnost klimatske naprave. Zaradi vseh naštetih razlogov bi lahko podzemna hiša postala resnejša alternativa pri odločanju ljudi za novo gradnjo.
Keywords: Inovacija, invencija, inovacijski proces, tipi inovacij, trajnostne gradnje, trajnostno javno naročanje, dolgoročna in kratkoročna vizija, neto sedanja vrednost, doba povračila, stroški življenjskega kroga, cenovna primerjava enodružinske klasične in podzemne hiše.
Published in DKUM: 12.12.2012; Views: 3224; Downloads: 226
.pdf Full text (1,45 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica