Search the digital library catalog

Abstract: Reševalci pri svojem delu lahko utrpijo mišično-skeletne poškodbe, ko dvigujejo in prenašajo paciente med opravljanjem nujne medicinske pomoči (NMP). Tehnične spremembe, kot je zasnova novih naprav za ravnanje s pacienti NMP, ponujajo potencialno intervencijsko priložnost za boj proti tej težavi. Namen raziskave je bil opredeliti optimalno ergonomsko oblikovanost delovnega mesta zaposlenega v NMP in opredeliti fizikalne dejavnike ergonomske ergonomije, ki vplivajo na izvedbo intervencije ter zdravje zaposlenih v NMP. Ergonomski dejavniki tveganja, kot so prevelik fizični napor, nerodni delovni položaji ali ponavljajoči se gibi, so glavni vzroki za poškodbe med delavci NMP, od katerih je največ poškodb zaradi dvigovanja, prenašanja pacienta in/ali opreme. Čeprav bistvenih nalog ravnanja s pacienti, prevoza in oskrbe ni mogoče odpraviti, je zasnovo reševalnih vozil in pripadajoče opreme mogoče spreminjati. Naši cilji so bili ugotoviti obseg upoštevanja človeških dejavnikov in ergonomije obstoječih standardih/predpisih za načrtovanje reševalnih vozil. Naše ugotovitve so pokazale, da obstoječi standardi/predpisi omejeno upoštevajo ergonomsko načrtovanje delovnega mesta. Posledično se načela ergonomije še naprej upoštevajo kontinuirano z naknadno vgradnjo in ne proaktivno pri oblikovanju delovnega mesta. Priporočamo, da se zahteve ergonomskega oblikovanja delovnega mesta, ki temeljijo na učinkovitosti, vključijo neposredno v standarde načrtovanja dela v reševalnih vozilih.
Keywords: reševalci, ergonomija, delovno okolje, ozaveščenost, izboljšave
Published in DKUM: 20.12.2023; Views: 530; Downloads: 38
Full text (2,45 MB)

Abstract: Uvod: Mišično-skeletne bolečine so v svetovnem merilu opisane kot ena izmed največjih težav s katerimi se vsaj enkrat v življenju sreča okoli 84% svetovne populacije. Opisane so kot subjektivna izkušnja posameznika najbolje razumljena z naslavljanjem kompleksnih interakcij med fizičnim, psihosocialnim in sociokulturnimi vplivi na posameznikovo percepcijo zdravja in blagostanja. Iz tega vidika je namen pregleda preučiti aktivnosti, ki so ključnega pomena za njihovo preprečevanje. Metode: Uporabili smo metodo pregleda, sinteze in analize znanstvene literature ter metodo kompilacije. Skozi potek samega pregleda smo upoštevali PRISMA smernice in za ocenjevanje člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje. Za prikaz analize podatkov je bila uporabljena tematska analiza. Rezultati: V študiji je bilo identificiranih 1485 zadetkov od katerih smo v končno analizo vključili osem člankov. Identificiranih je bilo pet sekundarnih tem, ki so se navezovale na elemente obravnavanja mišično-skeletnih bolečin v negovalnih timih: (1) Pristop k MSB; (2) Vidiki MSB; (3) Okolje ki podpira MSB, (4) Vpliv telesne aktivnosti na MSB in (5) Prepreke pri izvajanju telesne aktivnosti za preprečevanje MSB. Razprava in sklep: Glede na vključene pregledane članke je bila ugotovljena relevantnost zdravega načina življenja in vključevanje telesne aktivnosti za preprečevanje ter zmanjšanje pojavnosti simptomov mišično-skeletnih bolečin v negovalnih timih.
Keywords: analiza, zdravstveno stanje, ergonomija, medicinska sestra
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 543; Downloads: 73
Full text (1,47 MB)

Abstract: Uvod: Ergonomija je proces oblikovanja ali razporeditve delovnih mest, delovne opreme in sistemov, tako da ustrezajo ljudem, ki delo opravljajo. Delovno okolje vpliva na kakovost dela, zadovoljstvo in zdravje zaposlenih. Zdravstveno osebje, zaposleno v enoti za sterilizacijo, je stalno izpostavljeno fizičnim, kemičnim in biološkim tveganjem, poleg dela v fizičnem okolju, ki je na trenutke neugodno. Vse to lahko privede do težav mišično-skeletnega sistema. Zato je oblikovanje delovnega mesta, poznavanje okoljskih tveganj ter preprečevanje nesreč v sterilizaciji ključnega pomena. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo s pripravljenim anketnim vprašalnikom za zaposlene v enoti za sterilizacijo, s katerimi smo pridobili informacije o težavah, povezanih z mišično-skeletnim sistemom pri zaposlenih. V drugem delu raziskave pa je uporabljena ergonomska ocenjevalna metoda REBA, s katero smo pridobili ocene tveganja za nastanek mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih v enoti za sterilizacijo. Rezultati: Z analizo podatkov anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da je kar 69 % anketirancev v preteklem letu imelo težave oz. bolečine v vratu, več kot polovica je tudi imela bolečine v ramenih, kar 81 % anketirancev pa je v preteklih 12 mesecih občutilo nelagodje oz. bolečino v križu. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo metode REBA, sodi delo v sterilizaciji v srednje tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj. Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da imata narava dela in delovno okolje v sterilizaciji velik vpliv na razvoj mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi zajemale vsa področja ergonomije v delovnem okolju v enotah za sterilizacijo.
Keywords: Enota za sterilizacija, mišično-skeletna obolenja, metoda REBA, delovno okolje.
Published in DKUM: 06.12.2021; Views: 917; Downloads: 120
Full text (1,47 MB)

Abstract: Uvod: V diplomskem delu smo obravnavali ergonomsko metodo REBA, za analizo delovnega mesta medicinske sestre. Naš namen je bil prikazati uporabnost ergonomske metode REBA – pri ocenjevanju dela medicinske sestre v klinični praksi. Naš cilj je bil analiziranje delovnega mesta medicinske sestre z omenjeno metodo ter ugotavljanje uporabnosti le-te v klinični praksi. Metode: Pri opazovanju dela medicinskih sester, smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik in strukturirano opazovalno metodo REBA. Z ergonomsko metodo smo želeli oceniti delo medicinske sestre. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je pri delu medicinskih sester najbolj obremenjen del telesa – spodnji del rok. Ugotovili smo, da so tehniki zdravstvene nege najbolj podvrženi ergonomskim nepravilnostim. Lahko potrdimo, da je ergonomska metoda REBA uporabna za ocenjevanje v klinični praksi. Razprava in sklep: Priporočamo več raziskav z ergonomsko metodo REBA v klinični praksi. Rezultati bi bili v pomoč pri ukrepih preprečevanja mišično-skeletnih obolenj zaradi nepravilne drže medicinskih sester. Zdravstvene ustanove bi morale medicinskim sestram zagotoviti ergonomske pripomočke, za lažje premikanje pacientov ter izvajanje negovalnih intervencij.
Keywords: metoda REBA, ergonomija, medicinska sestra, klinična praksa
Published in DKUM: 03.12.2020; Views: 1226; Downloads: 261
Full text (1003,83 KB)

Abstract: Izhodišče: V magistrskem delu smo želeli oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu operacijske medicinske sestre. V empiričnem delu smo raziskali, pod kakšnimi delovnimi obremenitvami delujejo OPR MS, kako te obremenitve vplivajo na njihovo zdravstveno stanje ter v daljšem časovnem obdobju prikazali, s kako težkimi bremeni rokujejo pri svojem delu. Raziskovalna metodologija in metode: Sestavili smo anketni vprašalnik s 16 vprašanji zaprtega tipa. Analizirali smo ga s pomočjo statističnega programa SPSS ter programa Microsoft Excel. Prikazali smo teže mrež z inštrumenti treh različnih operacijskih sob ter v obdobju enega leta prikazali, s kakšnimi bremeni se OPR MS srečujejo pri svojem delu. Rezultati: Ugotovili smo, da delovni pogoji več kot polovici anketiranih OPR MS (53,8 %) predstavljajo precejšno obremenjenost. Najpogosteje so anketirane OPR MS v zadnjih 12 mesecih čutile bolečino v spodnjem delu hrbta (78,7 %). V operacijski sobi za splošno in abdominalno kirurgijo posamezna OPR MS v obdobju enega leta dvigne in prenese 26.770,5 kg, v operacijski sobi za žilno kirurgijo 3.097,6 kg ter v operacijski sobi za ortopedijo in športne poškodbe 39.246,2 kg na leto. Diskusija in zaključek: OPR MS se na svojem delovnem mestu velikokrat počutijo obremenjene in po koncu delovnega dne fizično in psihično izčrpane. Menimo, da bi bilo dobro razmisliti o dodatnih ukrepih in pripomočkih, ki bi OPR MS omogočile manjše fizične obremenitve na delovnem mestu.
Keywords: Ročno premeščanje bremen, poklicne bolezni, bolečina v križu, mreže z inštrumenti, delo v operacijski sobi, ergonomija v operacijski sobi.
Published in DKUM: 24.05.2019; Views: 1830; Downloads: 234
Full text (1,82 MB)