| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uravnoteženost ocen na splošni maturi
Simona Kokol, 2016, master's thesis

Abstract: Splošna matura je bila in je ogledalo dela gimnazij. Rezultati na maturi bi morali biti primerno uravnoteženi tako na posameznem delu maturitetnega izpita kot med posameznimi predmeti, saj matura ocenjuje znanje celotne populacije, zato morajo veljati enaki kriteriji in pogoji za vse kandidate. V prvem delu magistrske naloge so v teoretičnem delu predstavljeni različni strokovni vidiki preverjanja in ocenjevanja v šolstvu. Narejen je celovit pregled splošne mature, s prikazom njene zgodovine, z navedbo zakonske osnove, z opisom njene strukture ter ciljev. Podrobno je prikazano ocenjevanje na splošni maturi, ločeno za interni del in eksterni del maturitetnega izpita. Ocenjevanje na maturi mora omogočiti objektivno, veljavno, zanesljivo in občutljivo merjenje. V drugem, empiričnem, delu naloge so obdelani primarni viri podatkov o dosežkih dijakov na gimnazijah v Sloveniji na splošni maturi za kandidate, ki so opravljali splošno maturo iz vseh petih maturitetnih predmetov v letih 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014. Poleg običajnih statističnih prikazov je za primerjavo med podatki uporabljen graf ordinalne dominantnosti med dvema porazdelitvama (ODG) in izračunan količnik med petletnim povprečjem točkovnih ocen treh obveznih predmetov (materinščina, matematika in tuj jezik) in povprečno oceno izbirnega predmeta. Narejene so primerjave dosežkov internega in eksternega dela splošne mature po predmetih za spomladanski rok mature 2014 in sicer po šolah, ločeno za obvezne predmete (slovenščina, matematika, angleščina in nemščina) in izbirne predmete (fizika, biologija, kemija, geografija, zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija), kjer je narejena tudi primerjava z zaključno oceno pri predmetu na šoli. Osrednji del naloge je namenjen primerjavi povprečja točkovnih ocen obveznih predmetov s povprečno oceno izbirnega predmeta, kjer je narejena primerjava med naravoslovnimi in družboslovnimi izbirnimi predmeti. Rezultati analiz so pokazali, da so dosežki interno ocenjenega dela na splošni maturi višji od eksterno ocenjenega dela, da obstajajo razlike med šolami pri porazdelitvi dosežkov internega in eksternega dela ter zaključno oceno pri predmetu na šoli. Obstajajo tudi razlike med izbirnimi predmeti glede primerjave povprečja točkovnih ocen treh obveznih maturitetnih predmetov s povprečno oceno izbirnega predmeta na splošni maturi. Dijaki, ki izbirajo naravoslovne izbirne predmete, dosegajo višje povprečje obveznih predmetov od dijakov, ki izbirajo družboslovne predmete.
Keywords: splošna matura, uravnoteženost ocen, povprečna ocena, izbirni predmet, obvezni predmet
Published: 17.08.2016; Views: 2053; Downloads: 191
.pdf Full text (3,35 MB)

2.
Inflacija pri internem ocenjevanju v Sloveniji
Darko Zupanc, Matevž Bren, 2010, review article

Keywords: znanje, ocenjevanje, interno ocenjevanje, ocene, matura
Published: 10.07.2015; Views: 1223; Downloads: 35
URL Link to full text

3.
4.
Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu
Darko Zupanc, 2010, dissertation

Abstract: Organizacije naj bi imele postavljene jasne cilje kakovosti, upravljanje sistema in odločanje na različnih nivojih naj bi temeljilo na analizah in relevantnih podatkih. Tradicionalni vzgojno-izobraževalni sistemi in šolske prakse pogosto ne sledijo tem zahtevam. Načrtovanje v šolstvu ne more temeljiti zgolj na naštevanju učnih vsebin in metod, ampak mora biti usmerjeno učno-ciljno. Kurikul že v konceptu pomeni nekaj drugega kot učni načrt, presega zgolj načrtovanje poučevanja in učenja. Osnovne zahteve kurikularnega pristopa so racionalnost, eksaktnost in preverljivost učnih ciljev. Kurikul se obravnava na treh ravneh: načrtovani, izvedbeni in še posebej doseženi kurikul, kjer se preverja v učnem procesu dosežene merljive učne cilje. V šolskem sistemu je potrebno opredeliti standarde znanja. Opisovanje vsebinskih standardov znanja (ang. content standards) ni dovolj. Z nacionalnimi preizkusi znanja in/ali državnimi izpiti je potrebno umeriti standarde dosežkov (ang. performance standards). V šolskih sistemih z državnimi izpiti, kot je v Sloveniji matura, ali drugimi oblikami nacionalnih preverjanj znanja se dosežke poleg certificiranja lahko uporabi za povratno informacijo učiteljem, šolam in drugim strokovnjakom. Tako pridobljeni rezultati sumativnega (zbirnega) preverjanja znanja se lahko uporabijo za načrtovanje učiteljevega dela v prihodnje in za poučevanje naslednjih generacij učencev; to se opredeli kot drugi nivo formativnega preverjanja znanja. Namen formativnega preverjanja je, da se ugotovi katere prilagoditve, dopolnitve in usmeritve pri poučevanju in učenju so potrebne, ko se znanje še oblikuje (formira). Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja kot orodje upravljanja v šolstvu lahko na dolgi rok sistematično vodi k izboljšavam pri poučevanju, večji učinkovitosti in managementu kakovosti. Disertacija v empiričnem delu opisuje razvoj, zgradbo in zmožnosti Orodja za analize izkazanega znanja ob zaključku srednje šole, slovenskega sistema povratnih informacij za šole (ang. School Performance Feedback System). Z razvojnim in raziskovalnim delom, je bila kot nadgradnja razvito Orodje za upravljanje v šolstvu, kot prispevek k razvoju managementa kakovosti v šolskih sistemih z zunanjim preverjanjem znanja. Disertacija vsebuje rezultate in izsledke več raziskav: · Prikaz zgolj enega kazalca lahko ustvarja zmotno predstavo o uspešnosti šole pri pripravi in usposabljanju dijakov za maturo. · Pri izbiri maturitetnih predmetov pride do pomembnih razlik med predmeti; naravoslovne predmete izbirajo dijaki z višjim doseženim splošnim znanjem, družboslovne predmete pa dijaki z nižjim doseženim splošnim znanjem. · Šola oz. oddelki na šoli po dosežkih v znanju med predmeti niso homogeni; niso enako uspešni pri vseh šolskih predmetih. Šola oz. oddelek na šoli je pri enem od predmetov lahko nadpovprečno uspešen, pri drugem pa podpovprečno. · V nekaj zaporednih letih na šoli lahko pride do pomembnih sprememb v splošnem uspehu zaradi variabilnosti v dosežkih pri posameznih predmetih. · Poleg variabilnosti dosežkov v splošnem uspehu in/ali pri posameznem predmetu med šolami je enako pomembna tudi variabilnost dosežkov splošnega uspeha in/ali variabilnost dosežkov pri posameznem predmetu med oddelki znotraj šole. · Pri izključno eksterno ocenjenih delih izpitov se fantje pri ocenjevanju doseženega znanja in spretnosti približajo dekletom in jih lahko celo presežejo. · Dodeljene učiteljeve točke za interne dele izpitov so pri nekaterih predmetih v povprečju bližajo maksimalni vrednosti in se iz leta v leto povečujejo. Ta pojav se lahko opredeli kot inflacija ocen. Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu se lahko uporablja pri ekspertnem vodenju nacionalnih šolskih politik (državni nivo), na nivoju šolskega managementa (ravnateljev) in v svetih šol v okviru managementa kakovosti (šolski nivo), na nivoju strokovnih aktivov in predmetnih učiteljev kot vodij
Keywords: standardi znanja v izobraževanju, kurikul, sumativno preverjanje znanja, dosežki učenca, kakovost v izobraževanju, orodje za upravljanje, orodja managementa kakovosti, učinkovitost v izobraževanju, samoevalvacija, izboljšave v šolstvu, stalno izboljševanje, analiza variabilnosti, s podatki podprto odločanje, podatki o doseženem znanju, sistem povratnih informacij v šolstvu
Published: 13.09.2010; Views: 4025; Downloads: 311
.pdf Full text (3,00 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica