| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MESTNI PROMET V MARIBORU
Darja Welza, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Današnji tempo življenja vpliva na vedno večjo motorizacijo našega planeta in povzroča vedno večjo odvisnost ljudi od transporta. Vsak človek je v današnjem času vsakodnevno neposredno povezan s prometom: na poti v šolo, službo, po opravkih, na potovanjih ... Skratka, promet nas spremlja na vsakem koraku našega življenja in brez mobilnosti si skorajda ne moremo več predstavljati življenja v 21. stoletju. Geografske značilnosti, položaj, gospodarska in socialna struktura Maribora so tesno povezane s prometom. Maribor ima izjemen strateški geoprometni položaj, dobro prometno dostopnost in povezanost z drugimi kraji po Sloveniji in s sosednjimi državami; poleg tega leži na območju V. in X. Evropskega prometnega koridorja. Razmere v mestu močno pogojuje tudi mestni promet, ki pa ima še vedno številne pomanjkljivosti. Slabo je namreč urejen javni mestni promet, slabo je urejen mirujoči promet, ki predstavlja enega največjih problemov v mestu, saj povzroča vizualno degradacijo okolja in zaseda pomembne javne mestne površine, ki bi lahko bile namenjene drugim dejavnostim. Kot slabost mestnega prometa v Mariboru vidimo tudi nedoslednost in nezanimanje za uveljavitev trajnostnih oblik prometa v mestu – na primer pešačenje in kolesarjenje, ki nima zadostno urejenih površin v mestu, prav tako pa ni ustrezno poskrbljeno za prometno varnost kolesarjev in pešcev. Promet mestu povzroča tudi degradacijske probleme kot so onesnaževanje okolja, hrup in vizualna degradacija okolja. Rešitev v razbremenitvi mestnega jedra je v uvajanju trajnejših oblik prometa, kot je kolesarjenje in bolje urejen javni potniški promet (zlasti kombinacija avtobusnega prometa z železniškim).
Keywords: mestni promet, prometna dostopnost in povezanost, mobilnost, transport, javni potniški promet, trajnost
Published in DKUM: 07.09.2016; Views: 2414; Downloads: 323
.pdf Full text (5,65 MB)

2.
POMEN PEKRSKIH DOGODKOV ZA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
Darja Welza, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V času po Titovi smrti so se razmere v tedanji skupni državi Jugoslaviji precej poslabšale. Država je zašla v vsesplošno politično in gospodarsko krizo. Poleg tega so se v Sloveniji vedno bolj uveljavljale ambicije po samostojnosti in lastni državi. Po izvedbi plebiscita o samostojnosti decembra 199, prvih večstrankarskih volitvah in ustanovitvi Teritorialne obrambe Republike Slovenije (vključno z njenima učnima centroma na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru) je prišlo do še intenzivnejšega procesa osamosvajanja. Republika Slovenija namreč ni več želela pošiljati vojaških nabornikov na usposabljanje v Jugoslovansko ljudsko armado, temveč je želela ustanoviti lastno vojsko. Jugoslovanski politični vrh in Jugoslovanska ljudska armada se s slovensko odločitvijo nista strinjala, zato sta sklenila proti Sloveniji nastopiti z agresijo. Zaradi prepričanja, da je 710. učni center v Pekrah lažje obvladljiv in da v Mariboru vlada vsesplošno nezadovoljstvo, sta sklenila, da so Pekre lažja tarča od Iga. Zaradi tega zmotnega prepričanja jugoslovanskega političnega vrha lahko z gotovostjo trdimo, da so dogodki 23. in 24. maja 1991 v Pekrah ogromno prispevali k osamosvajanju Slovenije ter ustanovitvi lastne vojske in države.
Keywords: Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba Republike Slovenije, 23. maj 1991, 710. učni center Pekre pri Mariboru, 510. učni center Ig pri Ljubljani, osamosvajanje Slovenije, plebiscit, prve večstrankarske volitve
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1696; Downloads: 165
.pdf Full text (1,99 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica