| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 74
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Motivno-Tematska analiza izbranih romanov Khaleda Hosseinija
Iris Juder, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu analiziram izbrana romana svetovne književnosti Tek za zmajem in Tisoč veličastnih sonc. Avtor obeh je afganistansko-ameriški pisatelj Khaled Hosseini. V teoretičnem delu se osredotočam na pojem »postkolonializem«, katerega sem smiselno opredelila in pojasnila, zakaj romana sodita v postkolonialno književnost. Ugotovila sem, da je glavni vidik postkolonializma največkrat nasilen spopad kultur, saj želi kolonialni vodja dominirati tamkajšnje prebivalce in v njihovo kulturo vnesti svoja načela. Postkolonializacija je posledično proces sprememb: uničenja, obnovitve in izgube moči. Ugotovitve sem povezala z Afganistanom, ki je s prihodom ruskih kolonialnih sil in osvajanjem ozemlja doživel obliko nadvlade. Na osnovi razprav in člankov, ki sem jih našla v povezavi s postkolonializmom in Afganistanom, trdim, da Afganistan sodi med postkolonialne družbe. Postkolonializem obravnava in poudarja konflikte identitete in kulturne pripadnosti postkolonialnih subjektov, kateri ne upajo vzpostaviti lastne volje, hkrati pa veljajo za oddaljene, zatirane in diskriminirane. Družbeni položaj oseb moškega in ženskega spola v afganistanski družbi, in posledično tudi v romanih, se močno razlikuje. Diskriminirane so bile predvsem osebe ženskega spola, zato podrobno opišem vlogo ženske v času postkolonializma. V obeh romanih na življenja glavnih likov vpliva brutalni zunanji svet, na katerega sami niso pripravljeni. Na njih vplivajo pomembne odločitve, s katerimi se morajo soočiti, in stvari, nad katerimi nimajo nadzora: revolucije, vojne, ekstremizem, zatiranje, stiske in diskriminacija. Zgodovinske okoliščine afganistanske vojne v vseh pogledih močno vplivajo na odnose med glavnimi literarnimi liki v romanih. V empiričnem delu magistrske naloge sta izbrana romana analizirana z vidika izstopajočih tem in motivov. Oba romana sta večgeneracijska, zato je odnos med staršem in otrokom, z vsemi očitnimi kompleksnostmi in protislovji, pomembna tema, prav tako kot tudi teme ljubezni, vojne, prijateljstva in diskriminacije, pri čemer izstopa prepad med dvema etničnima skupinama.
Keywords: postkolonializem, Khaled Hosseini, afganistanska vojna, Tek za zmajem, Tisoč veličastnih sonc, diskriminacija
Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 344; Downloads: 10
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
Feministične ideje in družbene vloge žensk v romanu Ženske Marilyn French
Suzana Remih, 2021, master's thesis

Abstract: Ženske so bile večji del zgodovine zaradi prevlade patriarhata v slabšem družbenem položaju kot moški. Ko so ženske začele opažati svoje drugorazredne vloge, se je razvil feminizem, ki se je zavzemal za ukinitev podrejenega položaja žensk na vseh področjih. V tem obdobju se je tudi književnost, predvsem izpod peres pisateljic, ukvarjala z vprašanji položaja žensk v družbi. V svojem magistrskem delu sem skozi analizo romana Ženske skušala ugotoviti, kakšne družbene vloge imajo ženski liki v romanu in katere feministične ideje se v delu pojavijo. Roman Marilyn French, ki sledi življenju in feminističnemu prebujanju Mire Ward in njenih prijateljic, vsekakor vsebuje feministične ideje. Ženski liki, ki so na začetku romana ujeti v tradicionalnih ženskih vlogah, se odločijo za spremembe, se odpovedujejo neuspešnim zakonom in med sabo govorijo o neenakosti med spoloma. Prikazovanje ekonomske odvisnosti žensk, bremen materinstva in neplačanega gospodinjskega dela, pomanjkanja časa za lastne interese, neenakopravnosti, manjvrednosti, izkoriščanja, zatiranosti ali celo nevidnost v javnih in zasebnih življenjih so glavne teme romana. Pisateljica pa prikaže tudi bolečino in ovire, ki ženske čakajo na poti do osvoboditve, saj boj proti močnim družbenim strukturam prinese trpljenje, odpovedovanje in osamljenost.
Keywords: Marilyn French, Ženske, feminizem, družbene vloge, spol, odnosi, družbeni položaj žensk
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 374; Downloads: 46
.pdf Full text (742,00 KB)

3.
DIHOTOMIJE V DNEVNIKU PISATELJA FJODORJA MIHAJLOVIČA DOSTOJEVSKEGA
Mitja Škorjanec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski sodi med najkvalitetnejše in najbolj brane avtorje svetovne književnosti. Avtor, sicer predstavnik psihološkega realizma, je zaslovel predvsem z romani, pisal pa je tudi krajšo prozo. Ustvarjanje Dostojevskega je ves čas usmerjala njegova nemirna narava in z njo povezane življenjske izkušnje. Življenje Dostojevskega je nemirno že v otroštvu, kasneje pa se ta nemir še stopnjuje s potovanji po Evropi, polemikami v literarnih krogih, iskanjem sreče v ljubezni in nenehnim bojem z oblastjo, ki ga v določenem trenutku pripelje celo v sibirske zapore. V diplomskem delu podrobneje predstavljam Dnevnik pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Dnevnik pisatelja predstavljam zato, ker se v tem delu najlepše razkrivata avtorjev način razmišljanja in njegovi nazori, pogojeni z njegovimi življenjskimi izkušnjami. Razmišljanje Dostojevskega temelji na dihotomijah,pri čemer je poudarek predvsem na odnosih med inteligenco in ljudstvom, Rusijo in Evropo, katolištvom in socializmom, nesmrtnostjo in ateizmom, ter ruskim mesijanstvom in vsečlovekom. Avtorjevo razmišljanje o navedenih odnosih se z življenjskimi spoznanji in izkušnjami močno spreminja. Dnevnik pisatelja je nastal v poznem obdobju avtorjevega ustvarjanja in je delo, v katerem Dostojevski zavrne svoje nazore iz mladosti, postane pa, predvsem zaradi izkušnje s Sibirijo, goreč zagovornik novih idej in nazorov, ki temeljijo predvsem na religiji, natančneje na pravoslavju. V razmišljanjih o določenih odnosih je avtor zelo enostranski, načeloma se opredeli izključno za eno izmed možnosti, ki jih ponudi, pri tej praksi pa le redko dopušča izjeme. Dnevnik pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega je najlepši primer, kako se avtor iz revolucionarja prelevi v skrajnega konservativca. Diplomsko delo vsebuje tudi poglavje, v katerem podrobneje predstavljam tri novele iz Dnevnika pisatelja. Novele so dokaz, da je znal Dostojevski tudi kratko prozo estetsko dovršiti, žanr menipeje pa je uporabil namerno, da je svoje nazore jasneje izrazil.
Keywords: Dostojevski, Dnevnik pisatelja, dihotomije, menipeja
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 285; Downloads: 18
.pdf Full text (1,28 MB)

4.
WILLIAM SHAKESPEARE IN TRAGEDJA HAMLET
Nika Verhovnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi. V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka. Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo. Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi. V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka. Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo.
Keywords: renesansa, humanizem, tragedija, elizabetinsko gledališče, William Shakespeare, Hamlet, medsebojni odnosi
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 865; Downloads: 141
.pdf Full text (589,28 KB)

5.
Družbenokritični romani Michela Houellebecqa
Vita Zgoznik, 2018, master's thesis

Abstract: Michel Houellebecq, kontroverzni francoski avtor, z vsakim novim izdanim delom dodobra razburka francosko javnost in književni trg. V svojih romanih secira, analizira, subtilno, a hkrati precej odkrito kritizira in karikira sočasne družbene fenomene: ideologijo egalitarizma, liberalizma, socializma, multikulturalizma, feminizma, psihoanalizo, muslimanski fundamentalizem, “new age” sekte, pornografsko industrijo, napredek znanosti z vidika genetike in evgenike, seks turizem, generacijo “baby boom” in objektivizacijo (ženske). Mnogi bi ga označili za preroka moderne dobe, saj v svojih romanih izvrstno napoveduje, pripoveduje in upodablja tako pristne kot izmišljene prigode časa, v katerem smo in kamor nas ta vodi. Magistrsko delo se ukvarja z analizo vseh njegovih šestih romanov, ki so prevedeni v slovenski jezik. Pod drobnogled so vzete štiri glavne teme: spolnost, emancipacija žensk, individualizem in vera ter z njimi povezani motivi, ki so vedno bolj očitno prisotni v (publicistični) javnosti, saj gre za popolnoma vsakdanjo problematiko, s katero se spopadamo v 21. stoletju. Houellebecqova tematika sicer nakazuje žanr antiutopije ali distopije, a vendar njegovi romani spadajo med družbenokritične, kar dokazuje analiza romanov. Naloga potegne vzporednice med avtorjevimi deli in njegovim življenjem, saj njegovi biografski podatki vplivajo na oblikovanje literarnih likov in romanesknih zgodb, in razišče, v katero literarno smer bi lahko uvrstili obravnavane romane.
Keywords: Michel Houellebecq, družbenokritični roman, antiutopija, post-postmodernizem, digi-modernizem
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 728; Downloads: 80
.pdf Full text (609,18 KB)

6.
Svetovne uspešnice na Slovenskem med letoma 2010 in 2014
Helena Reisman, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi so obravnave uspešnice, to so knjige, ki na tržišču v kratkem času dosežejo nadpovprečen uspeh oziroma dobiček. Analizirane so z vidika trženja in umetniške vrednosti. Osnova trženja je razložena v poglavju o literarnem sistemu, ki literaturo obravnava kot avtonomen družbeni sistem, pri čemer ELZ raziskovanje usmerja od avtorjev in literarnih besedil k vsem dejavnostim, ki so povezane s teksti, teorija literarnega polja pa uvaja pojem simbolnega kapitala, s katerim je mogoče razložiti objektivna razmerja med udeleženci literarnega polja. Trženje literature zaznamujejo različni dejavniki (aktualnost teme, blagovna znamka avtorja, zunanjost knjige, promocija, kritike, nagrade), katerih učinkovitost je obravnavana pri analizi izbranih prodajnih uspešnic. Raziskana je tudi literarna plat uspešnic, pri čemer je deloma potrjena teza, da med njimi ni mogoče najti literature z umetniško vrednostjo, saj trg zaradi naravnanosti k množični potrošnji obvladuje trivialna književnost. Slovenski prostor zaznamuje še ena posebnost, to je velika razlika med prodajnimi in izposojanimi uspešnicami, saj se okoli splošnih knjižnic in knjigarn razvijata dva precej različna knjižna ekosistema. Manjši del pozornosti je zato namenjen tudi uspešnicam, ki obvladujejo sezname izposoje.
Keywords: založništvo, trženje literature, uspešnice, literarnost, trivialnost
Published in DKUM: 18.09.2017; Views: 1006; Downloads: 151
.pdf Full text (1,18 MB)

7.
Patološka mati in oče v izbranih romanih svetovne književnosti
Anja Muhič, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu analiziram izbrane romane svetovne književnosti (Drakulić Slavenka: Obtožena, Pelzer Dave: Otrok brez imena: sla nekega otroka po preživetju, Carranza Maite: Zastrupljene besede in Bruckner Pascal: Pridni sinko), ki obravnavajo tematiko patoloških staršev. V teoretičnem delu sem opredelila vlogo matere in očeta v družini, razložila, kaj je ponesrečen zakon in kako vpliva na razvoj otroka in njegovo dojemanje nasprotnega spola ter posledično njegov odnos do njega, pojasnila, kakšno je patološko vedenje do otroka in kako nanj vpliva. V osrednjem delu naloge sem se lotila analize romanov. Opazovala sem, kakšnih zlorab se patološki starši v izbranih romanih poslužujejo, kakšen je odziv drugega starša na zlorabe, ki se odvijajo pred njegovimi očmi, kako patološki odnos med staršem in otrokom vpliva na otroka in ali avtorji podajajo tudi otrokovo doživljanje zlorabe. Zanimalo me je tudi, kako se avtorji opredeljujejo do tovrstne tematike in kako slednja učinkuje na bralca.
Keywords: patološki starši, zlorabe, Slavica Drakulić, Dave Pelzer, Maite Carranza, Pascal Bruckner.
Published in DKUM: 18.07.2017; Views: 823; Downloads: 105
.pdf Full text (852,99 KB)

8.
ZGODOVINSKI ROMANI SARAH DUNANT
Ana Šela, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo analizira najnovejše romane Sarah Dunant, britanske pisateljice, zgodovinarke, urednice in publicistke. Prav tako zajema pregled teorije zgodovinskega romana, njegove opredelitve, ki so se skozi čas spreminjale, začetke in razvoj žanra vse od 19. stoletja pa do danes. Predstavljene so žanrske določitve in izbrane tipologije, s pomočjo katerih so v analitičnem delu obravnavani štirje zgodovinski romani Sarah Dunant, ki so izšli med letoma 2003 in 2012. Izbrani romani z naslovi Rojstvo Venere, V družbi kurtizane, Sacred Hearts, ki predstavljajo trilogijo romanov o renesansi ter tematizirajo predvsem vlogo ženske v renesančni Italiji, ter roman Blood and Beauty, ki je fikcionizirana biografija znane družine Borgia, so postavljeni v novoveško Italijo v renesančnem obdobju, pri čimer je vsak roman postavljen v enega izmed italijanskih mest: v Firence, Benetke, Ferraro oz. Rim. Analiza romanov zajema njihovo zunanjo in notranjo zgradbo ter žanrsko analizo po izbranih žanrskih določilih in tipologijah; v nalogi so prav tako predstavljena italijanska mesta, ki predstavljajo ogrodje obravnavanih romanov. Sarah Dunant, ki jo je prevzela zgodovina in umetnost renesančne Italije, je v svojih romanih zgodovinska dejstva prepričljivo prepletla s fikcijo in ustvarila vznemirljive, čutno bogate in večplastne romane, ki bralca nemudoma potegnejo v splet ljubezni, umetnosti, političnih in verskih zdrah in seveda v čas renesančnih italijanskih mest. Svoje romane je zgradila s pomočjo zgodovinskega stavbnega odra, sestavljenega iz številnih sodobnih virov, pričevanj znamenitih učenjakov in umetnostnih zgodovinarjev, kar je vpletla v domišljijsko zgodbo, ki bi v zgodovinskem času in prostoru lahko bila povsem verjetna, zagotovo pa nadvse zanimiva.
Keywords: zgodovinski roman, Sarah Dunant, žanrska opredelitev, italijanska renesansa
Published in DKUM: 30.09.2016; Views: 1206; Downloads: 171
.pdf Full text (1,01 MB)

9.
LJUBEZEN IN SPOŠTOVANJE V ROMANU KNJEGINJA KLEVSKA
Lucija Uršnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ljubezen in spoštovanje imata v literaturi pomembno vlogo, saj sta vodilna nit marsikaterega literarnega dela. V svoja dela ju je vpletla tudi francoska pisateljica Madame de La Fayette. Diplomsko delo predstavlja dojemanje pojmov ljubezen in spoštovanje v romanu Kneginja Klevska. V teoretičnem delu predstavljam francosko pisateljico Madame de La Fayette, njen roman z naslovom Kneginja Klevska, obdobje klasicizma, v katerem je pisateljica ustvarjala, ter dojemanje pojmov ljubezen in spoštovanje v 17. stoletju in danes. V empiričnem delu pa je vsa pozornost usmerjena na to, kako omenjena pojma razumejo oz. dojemajo tri izbrane osebe iz romana. Analizo tega dojemanja sem izvedla na podlagi štirih izbranih dogodkov, poimenovanih Ples, Pismo, Izpoved ljubezni in Odpoved ljubezni.
Keywords: klasicizem, Madame de La Fayette, Kneginja Klevska, ljubezen, spoštovanje
Published in DKUM: 21.09.2016; Views: 2034; Downloads: 175
.pdf Full text (856,46 KB)

10.
REFLEKSIJA IN BOG V DELU ETTY HILLESUM PRETRGANO ŽIVLJENJE
Ksenja Kožar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pretrgano življenje je naslov knjige, v kateri so zbrani dnevniški zapisi in pisma Etty Hillesum. Etty začne pisati dnevnik leta 1941 na pobudo psihologa in hirologa JuliusaSpiera, in sicer med nemško okupacijo Nizozemske. V prvem delu dnevnika Etty namenja pozornost predvsem nestabilnim čustvom do Spiera, spoprijema se z notranjim kaosom, nezadovoljstvom in žalostjo. Pisanje dnevnika ji služi kot terapija za vzpostavljanje notranjega reda, zunanje okoliščine pa le redko omenja. Diplomsko delo se osredotoča predvsem na refleksijo Etty Hillesum skozi simbole, ki jih najpogosteje omenja, da bi izrazila lastne izkušnje v najtežjih in najbolj grozljivih okoliščinah. Ko postaja njena eksistenca vse bolj ogrožena, odkrije lastnega Boga, katerega dojema povsem nekonvencionalno. Dnevniški zapisi se tako iz terapevtskega orodja za iskanje notranjega reda spremenijo v pogovor z Bogom. Na koncu diplomskega dela obravnavamo Ettyjin odnos do Boga in njeno prehajanje iz mišljenja v delovanje.
Keywords: Etty Hillesum, Pretrgano življenje, dnevniška literatura, nacionalsocializem, holokavst, koncentracijska taborišča, preganjanje Judov, Bog.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1027; Downloads: 91
.pdf Full text (761,42 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica