1. Empirična analiza vpliva makroekonomskih spremenljivk na kriminaliteto v izbranih državahEva Pavčnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu proučujemo kriminaliteto, pri čemer smo izpostavili ekonomske vidike. Kriminaliteta je interdisciplinarna veda, ki združuje psihološke, sociološke, biološke, pravne, ekonomske in druge vidike, zaradi česar je pomembno celovito poznavanje problematike. V teoretičnem delu smo najprej opisali, kaj kriminaliteta predstavlja in kakšni so načini merjenja. Nato smo predstavili različne teoretične vidike in obravnave kriminalitete, ki se med sabo povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. V skladu s teoretičnimi nastavki smo analizirali, kako makroekonomski dejavniki posredno in neposredno vplivajo na pojavnost kriminala v družbi. Izvedli smo tudi pregled empiričnih študij ter podali kratek oris značilnosti kriminalitete na Finskem, na Poljskem in v Sloveniji. V nadaljevanju smo za izbrane države izvedli še empirično ekonometrično analizo s pomočjo metode najmanjših kvadratov. Kot odvisno spremenljivko smo izbrali število obsojenih oseb, med pojasnjevalne pa smo vključili stopnjo brezposelnosti, inflacijo in vladne izdatke za policijske storitve. Pri stopnji brezposelnosti in inflaciji smo, skladno s teorijo, ugotovili pozitivno korelacijo. Pri vladnih izdatkih za policijo smo v vseh treh modelih dokazali statistično značilne negativne vplive na število obsojenih oseb. Ugotovitev podpira logiko racionalnega ekonomskega modela, ki predvideva, da ima povečan nadzor odvračilni učinek, saj so stroški oziroma tveganje prijetja višji.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, kriminaliteta, makroekonomski kazalci, Finska, Poljska, Slovenija
Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 6
 Full text (1,98 MB) |
2. Environmental pollution and economic activity : estimating the environmental Kuznets curve for a panel of countries worldwideDarja Boršič, Petar Todorčević, Nejc Fir, 2025, original scientific article Abstract: This paper aims to assess the impact of certain economic factors on pollution for selected 112 countries worldwide. Due to data availability, carbon dioxide emissions in tonnes per capita were chosen as the dependent variable measuring pollution. Based on panel data and generalized moments method, the relationship between economic activity and environmental pollution was estimated. The results show that in the whole sample, as well as for two subsamples of developed and undeveloped countries, carbon dioxide emissions are statistically significantly affected by gross domestic product per capita, energy intensity and renewable energy consumption. The linear effect of economic activity positively effects the pollution, while the quadratic relationship is negative. Thus, the validity of inverted-U curve of the environmental Kuznets curve has been demonstrated. The estimated effect of economic activity measured by gross domestic product per capita on pollution does not differ in developed and undeveloped countries.
Keywords: environmental Kuznets curve, carbon dioxide emissions, renewable energy, industrialisation, urbanisation, economic development, cross-section analysis
Published in DKUM: 21.10.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (704,44 KB)
This document has many files! More... |
3. Ekonometrična analiza potrošne funkcije na Danskem, Švedskem in NorveškemLarisa Majerič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava ekonometrično analizo potrošne funkcije na Danskem, Švedskem in Norveškem, ki predstavlja pomemben makroekonomski dejavnik. Teoretična izhodišča izhajajo iz sodobnih kot tudi klasičnih teorij potrošnje avtorjev Keynes, Fisher, Modigliani in Friedman, kateri so vsi pomembno prispevali k razumevanju ekonomije in pomenu potrošnje. Avtorji poudarjajo vpliv razpoložljivega dohodka, varčevanja gospodinjstev in pričakovanj na oblikovanje potrošnih vzorcev. Analitični del temelji na kvartalnih podatkih v izbranem obdobju od leta 2000 do leta 2023, kjer so bili z uporabo metode najmanjših kvadratov, ocenjeni regresijski modeli posameznih izbranih držav. V okviru empirične analize so bile preverjene ključne predpostavke linearnega regresijskega modela, vključno z normalno porazdelitvijo, multikolinearnostjo, heteroskedastičnostjo in avtokorelacijo. Za preverjanje predpostavk so bili uporabljeni testi Jarque-Bera, Breusch-Pagan, White, Glejser, Durin-Watson kot tudi upoštevanje vrednosti variančno-inflacijskega faktorja. Rezultati potrjujejo, da je razpoložljivi dohodek statistično značilen dejavnik potrošnje v vseh treh državah, ob tem pa imajo zelo pomembno vlogo tudi razmere na trgu dela, katerih odziv je moč razbrati iz stopnje zaposlenosti in stopnje brezposelnosti. Danska in Švedska izkazujeta visoko stabilnost potrošnih vzorcev, medtem ko je potrošnja na Norveškem bolj volatilna, izrazito v časih kriznih razmer, predvsem zaradi vpliva cen energentov in nihanja obrestnih mer. Empirična analiza diplomskega dela potrjuje, da so dohodkovne spremenljivke ključen determinant potrošnje, hkrati pa je analiza pokazala, da se na ravni posameznih gospodarstev odražajo posebnosti makroekonomskega okolja, tudi med tako ekonomsko, politično, socialno, kulturno in zgodovinsko povezanimi državami kot so Danska, Švedska in Norveška.
Keywords: Potrošna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, gospodinjstva, Danska, Švedska, Norveška.
Published in DKUM: 10.10.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,67 MB) |
4. Ekonometrična analiza uvozne funkcije ZDA, Kanade in MehikeGašper Waldhütter, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava uvozno funkcijo ZDA, Kanade in Mehike. Z ekonometričnim pristopom smo analizirali vpliv izbranih dejavnikov na gibanje realnega uvoza v posamezni državi. Predstavili smo uvozna gibanja in strukturo uvoza za vsako izmed obravnavanih držav. Za oceno modelov smo uporabili metodo najmanjših kvadratov in preverili njihovo ustreznost z ekonometričnimi testi. Kot pojasnjevalne spremenljivke smo uporabili indeks industrijske proizvodnje, neposredne tuje investicije, realni efektivni devizni tečaj, indeks svetovne negotovosti in uvoz iz preteklega obdobja. Ugotovili smo, da so oblikovani modeli primerno specificirani, robustni in primerni za analizo obravnavane tematike. Rezultati kažejo, da so uvozne funkcije med državami različno oblikovane – na uvoz v ZDA vplivata predvsem manufaktura in tuje investicije, v Kanadi ima vpliv na uvoz realni efektivni devizni tečaj, v Mehiki pa ima pomemben negativen vpliv globalna negotovost.
Keywords: ekonometrična analiza, uvozna funkcija, metoda najmanjših kvadratov, ZDA, Kanada, Mehika, realni uvoz
Published in DKUM: 10.10.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (986,61 KB) |
5. Ekonometrična analiza izvozne funkcije izbranih držav Latinske AmerikeLina Jenšac, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava ekonometrično analizo modela izvoznih funkcij Brazilije, Čila in Kolumbije. V nalogi smo definirali in preučili izvoz, njegove dejavnike ter njegov vpliv na gospodarstvo in analizirali obstoječe predhodno izvedene empirične študije z obravnavanega področja. Izhodiščne četrtletne podatke za agregatni izvoz smo pridobili iz statističnih baz IMF in WUI. Specificirali smo tri linearne izvozne funkcije z odloženo spremenljivko, ki smo jih ocenili s pomočjo programa EViews, pri čemer je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov (OLS).
Pojasnjevalne spremenljivke izvozne funkcije Brazilije so indeks industrijske proizvodnje, realni izvoz blaga in storitev, odložen za eno obdobje, tuje neposredne investicije, odložene za štiri obdobja in slamnata spremenljivka. V izvozno funkcijo Čila smo vključili pojasnjevalne spremenljivke indeks industrijske proizvodnje, svetovni indeks negotovosti ter realni izvoz blaga in storitev odložen za eno obdobje. V izvozni funkciji Kolumbije pojasnjevalne spremenljivke predstavljajo indeks industrijske proizvodnje – proizvodni sektor, realni izvoz blaga in storitev Kolumbije, odložen za eno obdobje, indeks cen proizvajalcev in slamnata spremenljivka. Pojasnili smo osnovno deskriptivno statistiko, ocene regresijskih koeficientov, testirali smo ustreznost specifikacij in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Rezultati kažejo, da so v primeru Brazilije in Kolumbije vse izbrane pojasnjevalne spremenljivke statistično značilne, medtem ko je pri Čilu značilna zgolj pretekla vrednost izvoza. Modeli so bili preverjeni z različnimi ekonometričnimi testi, ki so razkrili težave s heteroskedastičnostjo v modelih Brazilije in Kolumbije, a potrdili veljavnost predpostavk OLS metode za Čile. Potrjene so bile tri hipoteze o vplivu specifičnih spremenljivk na izvoz v posameznih državah, četrta hipoteza o izpolnjevanju vseh OLS predpostavk pa je bila potrjena le za Čile.
Keywords: izvozna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, Brazilija, Čile, Kolumbija
Published in DKUM: 10.10.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (2,07 MB) |
6. Ekonometrična ocena zaposlitvene funkcije v izbranih državah južne evropeKaja Biškup, 2025, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomskega dela smo teoretično opredelili pojem trga dela ter predstavili njegove udeležence. Opisali smo različne vrste brezposelnosti in njene posledice, na kratko opisali delovanje Okunovega zakona in Phillipsove krivulje, na koncu pa smo opredelili še ponudbeno in povpraševalno stran trga dela. Opisali smo postopek vzpostavitve ravnovesja na trgu dela, ter dejavnike, ki povzročajo spremembo obstoječega ravnovesja. V nadaljevanju diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na razmere na trgu dela v Grčiji, Italiji in na Portugalskem, med leti 2000 in 2024. Najprej smo s pomočjo bruto domačega proizvoda predstavili gospodarske razmere v vsaki izmed držav, nato pa še strukturne značilnosti zaposlenosti in brezposelnosti v posamezni državi. V zadnjem delu diplomskega dela smo izvedli ekonometrično oceno zaposlitvene funkcije za vsako državo posebej. S pomočjo metode najmanjših kvadratov smo ocenili tri linearne regresijske modele in ugotovili, da izvoz, število delovnih ur v tednu in zaposlitev iz preteklega obdobja pozitivno vplivajo na zaposlitev, ter, da obrestna mera in zvišanje plač negativno vplivata na zaposlitev.
Keywords: zaposlitev, trg dela, ekonometrija, Grčija, Italija, Portugalska
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1018,25 KB) |
7. Vpliv obrambnih izdatkov na gospodarsko rast: empirična analiza Avstrije, Finske in PoljskeAlja Bukovec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira vpliv obrambnih izdatkov na gospodarsko rast, pri čemer izvajamo empirično analizo v treh državah – v Avstriji, na Finskem in Poljskem. V teoretičnem okviru diplomskega dela smo predstavili, kako obrambni izdatki vplivajo na gospodarsko rast, pojasnili stališča različnih ekonomskih šol o povečanju obrambnih izdatkov ter prikazali dva ekonomska modela, ki vsebujeta obrambne izdatke. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili gibanje obrambnih izdatkov in gospodarske rasti v analiziranih državah. Nato je sledil pregled dosedanjih empiričnih študij, ki potrjujejo tako pozitiven kot negativen učinek obrambnih izdatkov na gospodarsko rast. V zadnjem oziroma glavnem delu diplomskega dela je sledila empirična analiza, pri kateri smo s pomočjo metode najmanjših kvadratov analizirali vpliv obrambnih izdatkov na gospodarsko rast v Avstriji, na Finskem in Poljskem. Za vsako analizirano državo smo v regresijsko analizo poleg obrambnih izdatkov vključili tudi druge spremenljivke. Rezultati kažejo, da se ob povišanju obrambnih izdatkov gospodarska rast zmanjša v vseh analiziranih državah. Hkrati smo tudi ugotovili, da imajo bruto domače investicije pozitiven in statistično značilen vpliv na gospodarsko rast.
Keywords: obrambni izdatki, gospodarska rast, metoda najmanjših kvadratov, Avstrija, Finska, Poljska
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (4,78 MB) |
8. Empirična analiza dejavnikov gospodarske rasti v izbranih afriških državahNejc Nerad, 2025, undergraduate thesis Abstract: Osrednji namen našega diplomskega dela je ekonometrična analiza dejavnikov, ki vplivajo v opazovanem obdobju na gospodarsko rast v izbranih afriških državah. Te države so Egipt, Južna Afrika, Maroko, Nigerija in Tunizija. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu si postavimo teoretična izhodišča za nadaljnjo analizo, glede na ekonomsko teorijo in glede na dosedanje empirične raziskave iz področja gospodarske rasti. V tem delu bodo tudi predstavili nekatere makroekonomske kazalce, ki so glavni dejavniki gospodarske rasti, glede na prejšnje ugotovitve. Teoretični del nam bo služil kot izhodišče za empirični del tega diplomskega dela. V njem smo izvedli oceno funkcije gospodarske rasti za vse države, na katerih smo kasneje testirali ustreznost specifikacije ter stabilnosti regresijskih koeficientov in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na gospodarsko rast v Egiptu najbolj vplivajo končna vladna poraba, v Južni Afriki je največji vpliv imelo povprečje svetovnih kazalnikov upravljanja, v Maroku in v Nigeriji je imela največji vpliv spremenljivka rast narodnega dohodka in v Tuniziji pričakovana življenjska doba ob rojstvu. Prav tako smo ugotovili, da so vsi modeli izpolnili vse predpostavke metode najmanjših kvadratov.
Keywords: Afrika, gospodarska rast, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,87 MB) |
9. |
10. Purchasing power parity in B5 countries : how important are tourism pricesJani Bekő, Darja Boršič, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: This chapter examines the PPP hypothesis in five Balkan countries (B5). The current analysis incorporates four important novelties. First, from a methodological standpoint, the PPP is scrutinized by a range of first-generation and second-generation panel unit root tests. Additionally, three panel cointegration tests are performed: the Pedroni residual cointegration test, the Kao residual cointegration test and the Johansen Fisher cointegration test. Second, the study utilizes two price indicators: the consumer price index for hotels and restaurants and the general consumer price index. Third, the PPP proposition for the Balkan economies is inspected using a new, updated data set covering the period from January 2006 to December 2023. Fourth, two numeraire currencies, the euro and the USD, are operated to assess the validity of exchange rate parity conditions. The econometric results provide resolute support for the PPP concept in the group of B5 countries.
Keywords: panel unit root tests, panel cointegration tests, tourism sector, consumer price indices for hotels and restaurants
Published in DKUM: 14.07.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,67 MB)
This document has many files! More... |
