| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
RAZKRITJA INFORMACIJ O (PO) ODSEKIH V LETNIH POROČILIH SLOVENSKIH VELIKIH DRUŽB
Daniel Zdolšek, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Splošno sprejeta pravila računovodenja dajejo podjetjem in njihovim vodstvom možnost diskrecijske izbire, da znotraj dovoljenega nabora možnih metod in razkritij izberejo metode računovodenja in razkritja po svoji presoji. Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločanje podjetij (vodstev podjetij) glede razkrivanja ali prikrivanja računovodskih informacij, je obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo. Izsledki raziskave kažejo, da tri četrtine slovenskih (po velikosti) velikih družb ne razkriva informacij o (po) odsekih v svojih letnih poročilih. Prav tako obseg (število) razkritih informacij po odsekih glede na splošno sprejeta pravila računovodenja (Slovenske računovodske standarde) pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, ni odvisen od dejavnikov (lastnosti podjetja), kot so velikost podjetja, finančno vzvodje podjetja, dobičkonosnost podjetja, stopnja rasti podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. V več preteklih raziskavah je imelo več teh dejavnikov vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, vendar pri proučitvi vzorca družb, katerih vrednostni papirji so bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev in ne tistih, katerih vrednostni papirji niso bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev. Edini dejavnik, ki ima vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, je tisti, ki kaže, ali podjetje deluje v proizvodni dejavnosti. Proučitev ravnanja (obnašanja) vodstev podjetij glede razkrivanja posameznih (vrst) informacij po odsekih v letnih poročilih pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih, kaže, da sta glede ravnanja vodstev podjetij pomembni dejstvi, ali je podjetje razkrilo svoje obveznosti do virov sredstev po odsekih in ali je podjetje razkrilo svoje prihodke po odsekih. Razkritje obveznosti do virov sredstev po odsekih v letnem poročilu tako na splošno opredeljuje vzorec razkrivanja podjetja glede ravnanja vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih. Dejavniki, ki imajo vpliv na ravnanje vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, so velikost podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. Izidi proučevanega vzorca družb, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, kažejo, da stroški (bremena), povezani z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, niso pomemben dejavnik, ki bi imel vpliv na obseg (število) razkritih informacij o (po) odsekih v letnem poročilu (glede na v raziskavi proučevane dejavnike). Ima pa obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, vpliv na ravnanje (obnašanje) vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, zaradi katerih vodstvo podjetja razkritje le nekatere posamezne vrste informacij o (po) odsekih v letnem poročilu.
Keywords: računovodsko poročanje, razkritja, računovodska razkritja, računovodske informacije, letno poročilo, poslovni odsek, poročanje po odsekih, slovenski računovodski standardi (SRS), poročanje o odsekih, mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), razvoj, stroški; povezani z možnimi škodljivimi učinki za podjetje, tveganja, kazalec (indeks) razkrivanja, (vedenjski) vzorec razkrivanja, odločanje o razkrivanju informacij
Published: 29.06.2011; Views: 2228; Downloads: 77
URL Link to full text

3.
PREIZKUS VELJAVNOSTI MODELOV ZA IDENTIFIKACIJO POROČILA REVIZORJA
Daniel Zdolšek, 2012, master's thesis

Abstract: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed
Keywords: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija)
Published: 22.02.2013; Views: 1287; Downloads: 86
URL Link to full text

4.
Analiza preglednih poročil revizijskih družb
Mateja Grah, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega projekta z naslovom Analiza preglednih poročil revizijskih družb vsebuje analizo transparentnosti revizijskih družb v Sloveniji za leto 2017. Zakon o revidiranju (ZRev-2) zahteva, da revizijske družbe, ki opravljajo revizijo računovodskih izkazov gospodarskih subjektov, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in revizijske družbe v mreži, pripravijo poročilo o delovanju revizijske družbe. Revizijske družbe morajo ta poročilo objaviti na svoji spletni strani ali na strani Slovenskega inštituta za revizijo. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da od več kot polovice registriranih revizijskih družb v Sloveniji nimamo dostopa do preglednih poročil, za katere lahko ob upoštevanju določb iz 79. člena ZRev-2 trdimo, da te revizijske družbe ne opravljajo revizije računovodskih izkazov družb, katerih vrednostni papirji kotirajo na trgu vrednostnih papirjev ali te družbe niso vključene v mrežo revizijskih družb. Ostale revizijske družbe katere smo vključili v vzorec in katerih poročila so dostopna pa v večini delujejo transparentno in njihovo poročila vsebujejo vse elemente, ki so določeni v 79. členu ZRev-2. Zanimivi podatek je tudi, da večina revizijskih družb v Sloveniji pripada revizijski mreži (76,92 %).
Keywords: revizijske družbe, revizija, letno poročanje, Zakon o revidiranju (ZRev-2), pregledno poročilo
Published: 14.11.2018; Views: 170; Downloads: 13
.pdf Full text (1,01 MB)

5.
Primerjava lastnosti med revizijskimi dokazi in dokazi v pravdnem postopku
Eva Omladič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Revidiranje je strokovno najzahtevnejša oblika nadziranja. Gre za ocenjevanje pravilnosti in resničnosti postopkov, ocenjevanje računovodskih izkazov, metod in podatkov. Glede na kriterije obstaja več vrst revizij, vendar smo se osredotočili na revidiranje računovodskih izkazov. V delu smo proučili opredelitev revizijskih dokazov ter njihove lastnosti in postopke za pridobivanje revizijskih dokazov ter v delu predstavili tudi Zakon o pravdnem postopku in primerjavo dokazov. Revizijski dokazi so informacije, ki jih uporabi revizor pri oblikovanju sklepov, na katerih je zasnovano njegovo mnenje. Revizijski dokazi so potrebni, da podpirajo revizorjevo mnenje in poročilo. Revizijski postopki za pridobivanje revizijskih dokazov so pregledovanje, opazovanje, potrjevanje, ponovno izračunavanje, ponovno izvajanje in analitični postopke. V pravdnem postopku je z zakonom določena dolžnost strank, da sodišču predstavijo vsa dejstva in predložijo vse dokaze, na podlagi katerih se ugotovi dejansko stanje. Breme dokazovanja je na strani stranke.
Keywords: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizijski dokazi, pravdni postopek, dokazi v pravdnem postopku, primerjava
Published: 16.11.2018; Views: 604; Downloads: 27
.pdf Full text (421,72 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica