| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NEMŠKI IN SLOVENSKI UČENCI V ŠOLAH NA SLOVENSKEM PROSTORU V 19. STOLETJU
Damir Ištvan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V 19. stoletju je slovenski prostor spadal v okvir habsburške monarhije. Monarhija je združevala več narodov in imenovali so jo »ječa narodov«. Na začetku stoletja so potekale napoleonske vojne in na slovenskem ozemlju so bile ustanovljene Ilirske province. Po padcu Napoleona se je ozemlje ponovno priključilo habsburški monarhiji. V Evropi se je pričel proces restavracije, v monarhiji pa Metternichov absolutizem in predmarčna doba do revolucionarnega leta 1848. Na ozemlju današnje Slovenije niso živeli le Slovenci, temveč tudi prebivalci drugih narodnosti. Skozi celotno 19. stoletje je potekal boj narodov brez zgodovine, med katerimi so bili tudi Slovenci, ki so se borili za svojo narodno identiteto. Ta je doživela svoj vrhunec leta 1848 s programom "Zedinjena Slovenija". Zavzemanje intelektualcev za slovenščino in slovensko pisano besedo je prihajalo tekom 19. stoletja vse bolj do izraza. Slovensko prebivalstvo, ki je živelo v posameznih deželah, je živelo zraven nemškega in drugega prebivalstva. V vsaki deželi in mestu je bilo razmerje odstotka prebivalstva drugačno. Ob večnacionalnosti prebivalstva je bilo logično, da so bili tudi učenci šol pripadniki različnih narodnosti. Namen diplomske naloge je ugotoviti učenčevo nacionalnost po različnih šolah na slovenskem prostoru iz šolskih kronik in primerjati z zgodovinsko literaturo o sestavi prebivalstva na določenem prostoru oziroma v posamezni deželi ter predstaviti vlogo šole in slovenščine v tem obdobju.
Keywords: 19. stoletje, pomlad narodov, slovenščina, šolstvo, etnična struktura učencev, mednacionalni odnosi, večjezičnost
Published in DKUM: 16.12.2014; Views: 1387; Downloads: 135
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
GOSPODARSTVO DRAVSKE BANOVINE MED LETI 1929 - 1934 V LUČI ČASNIKA MARBURGER ZEITUNG IN SLOVENSKI GOSPODAR
Damir Ištvan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je najprej ovrednoteno gospodarstvo ob nastanku države Kraljevine SHS leta 1918 ter razvoj vse do prihoda gospodarske krize. V primerjavi z drugimi državami je z majhno zamudo leta 1931 prispela svetovna gospodarska kriza tudi v Jugoslavijo. V diplomskem delu so raziskana vprašanja, kako se je odvijala gospodarska kriza v luči tedanjega časopisa ter kako so krizo doživeli ljudje, ki so živeli v tistem času. Kriza ni prizadela le industrije, saj je bila Jugoslavija tudi agrarna država. Kljub temu je bila Dravska banovina industrijsko najnaprednejši del Jugoslavije. Prizadeti niso bili le delavci in obrtniki, temveč tudi kmetje. Ko je kriza zajela celotno Evropo in Jugoslavijo, se je oblikovalo vprašanje, kako je slovenska in jugoslovanska industrija delovala s tujo industrijo ter izraz vpliva krize na državnem in banovinskem izvozu izdelkov, polizdelkov ter surovin. V tem delu so raziskani ukrepi vlade in banskega sveta za izhod iz krize. Delo se prav tako sprašuje, če so podjetja in tovarne samo propadli ali pa so med tem izgradili kakšne nove obrate v slovenskih mestih. Gospodarska kriza je prišla z zamudo v Jugoslavijo in je tudi odšla z zamudo, medtem ko so ostale države kazale znake konjunkture. Kot časovni okvir raziskovanja in pregledovanja časnika je leto 1929 z uvedbo šestojanuarske diktature kralja Aleksandra. Zaključi se z letom 1934, ko Bogoljub Jevtić 20. decembra 1934 sestavi novo vlado.
Keywords: Kraljevina Jugoslavija, Dravska banovina, gospodarska kriza, gospodarski razvoj, 1929–1934
Published in DKUM: 16.12.2014; Views: 2277; Downloads: 245
.pdf Full text (694,81 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica