| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
The Lyme borreliosis spatial footprint in the 21st century : a key study of Slovenia
Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Nataša Pipenbaher, Danijel Ivajnšič, 2021, original scientific article

Abstract: After mosquitoes, ticks are the most important vectors of infectious diseases. They play an important role in public health. In recent decades, we discovered new tick-borne diseases; additionally, those that are already known are spreading to new areas because of climate change. Slovenia is an endemic region for Lyme borreliosis and one of the countries with the highest incidence of this disease on a global scale. Thus, the spatial pattern of Slovenian Lyme borreliosis prevalence was modelled with 246 indicators and transformed into 24 uncorrelated predictor variables that were applied in geographically weighted regression and regression tree algorithms. The projected potential shifts in Lyme borreliosis foci by 2050 and 2070 were calculated according to the RCP8.5 climate scenario. These results were further applied to developing a Slovenian Lyme borreliosis infection risk map, which could be used as a preventive decision support system.
Keywords: CART, climate change, MGWR, Lyme disease, infection risk, spatial modelling
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 69; Downloads: 10
.pdf Full text (6,40 MB)
This document has many files! More...

2.
Krajinski elementi v luči ukrepov skupne kmetijske politike : primer Dravske ravni
Danijel Ivajnšič, Daša Donša, Damjan Strnad, Igor Žiberna, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: V luči ciljev Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 obravnavamo problematiko biodiverzitete agro-ekosistemov, s posebnim poudarkom na Dravski ravni. Mali lesni krajinski elementi lahko pripomorejo k ohranjanju in potencialnemu povečanju biodiverzitete kmetijsko intenzivnih območij. Rezultati razvitega prostorskega modela izpostavijo Dravsko ravan kot območje z visoko prioritetno stopnjo (sicer za Slovenskimi goricami in Savsko ravnjo) za implementacijo prostorskih ukrepov za ohranjanje, predvsem pa revitalizacijo malih lesnih krajinskih elementov. Po drugi strani so neugodno okoljsko stanje na teh območjih povzročili procesi spreminjanja rabe prostora (razdrobitev in zmanjšanje gozdnih zaplat, nastajanje in združevanje njiv ter pozidanih površin) in način upravljanja s kmetijskimi površinami (pretežno intenzivno kmetijstvo). Hkrati se ob vse večji homogenizaciji kmetijske krajine številne dobre kmetijske površine Dravske ravni zaraščajo.
Keywords: Dravsko polje, agro-ekosistemi, daljinsko zaznavanje, prostorsko modeliranje, skupna kmetijska politika
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 100; Downloads: 16
.pdf Full text (2,01 MB)
This document has many files! More...

3.
Modeliranje podnebne ustreznosti za gojenje oljk (Olea europaea) na vzhodnem Jadranu (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, Mitja Kaligarič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Pridelava oljk je ranljiv kmetijski sistem, primeren za študije vpliva podnebnih sprememb zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature ter vse večje vloge oljčnih nasadov v gospodarstvu sredozemskih območij. S pomočjo prostorske analize smo ugotavljali, kakšna je podnebna ustreznost za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Ocenjujemo vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov na tem območju, vrednotimo prihodnje podnebne pogoje za gojenje oljk, zaznavamo variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificiramo prihodnja ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavana podnebna scenarija RCP4.5 in RCP8.5, v primeru oljke, kažeta različen razvoj ustreznih površin za gojenje na raziskovanem območju. Model Mahalanobisove tipičnosti (MT) napoveduje krčenje ustreznih pogojev v severnem predelu območja. Model Podnebne ustreznosti pridelka (CCS) pa kaže največje razlike v podnebni ustreznosti za gojenje oljk na območju Dalmacije, kjer bo lahko v prihodnosti več ustreznih površin tudi v notranjosti celine. Dolgoročne podnebne napovedi so lahko na lokalnem nivoju dokaj nezanesljive. Za natančnejše napovedi ustreznih pogojev za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar je problematika večplastna.
Keywords: emisijski scenariji, modeli razširjenosti vrst, podnebna ustreznost, prostorske analize, bioklimatske spremenljivke
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 151; Downloads: 9
.pdf Full text (1,69 MB)
This document has many files! More...

4.
Vpliv urbanih zelenih površin na pojav mestnega toplotnega otoka
Nataša Pipenbaher, Danijel Ivajnšič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Sonja Škornik, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Urbane zelene površine so izpostavljene vzajemnemu vplivu pojava mestnega toplotnega otoka (MTO) in višjim temperaturam zraka zaradi podnebnih sprememb, kar spreminja rastne parametre rastlin, po drugi strani pa lahko delujejo kot blažilec toplotnega stresa zaradi povečanega toka latentne toplote (posledica evapotranspiracije). Da bi ocenili jakost hladilnega učinka zelenih površin v urbanih sistemih (Maribor, Murska Sobota, Ljutomer) smo v devetih zelenih površinah (trije mestni gozdovi in šest mestnih parkov) popisali lesne vrste na 94 popisnih ploskvah. Zbrali smo podatke o številu/gostoti osebkov lesnih vrst, povprečni vrednosti morfološko funkcionalnih potez za vsebnost suhe snovi v listih (CWM_LDMC) in specifično listno površino (CWM_SLA). Izračunali smo intenzivnost hlajenja, obseg hlajenja in stopnjo hlajenja v in izven popisnih ploskev. Mestni gozdovi imajo večji hladilni učinek od mestnih parkov. Sicer pa pravilo večja zelena površina – večji hladilni učinek ne velja povsod. Analiza dejavnikov vpliva hladilnega učinka urbanih zelenih površin je razkrila značilen vpliv: (1) velikosti zelene površine, (2) števila/gostote lesnih vrst in vezanih povprečnih vrednosti morfološko funkcionalnih potez (predvsem CWM_SLA), (3) tipa zelene površine in pokritosti tal neposredne okolice. Dobro umeščene zelene površine lahko razčlenijo sicer homogeno temperaturno polje nad pozidanimi površinami mest, še zlasti ob nastopu vročinskih valov.
Keywords: podnebne spremembe, hladilni učinek, lesne vrste, urbani sistemi, lokalne podnebne cone
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 167; Downloads: 13
.pdf Full text (2,45 MB)
This document has many files! More...

5.
Evaluating seagrass meadow dynamics by integrating field-based and remote sensing techniques
Danijel Ivajnšič, Martina Orlando-Bonaca, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Domen Trkov, Borut Mavrič, Lovrenc Lipej, 2022, original scientific article

Abstract: Marine phanerogams are considered biological sentinels or indicators since any modification in seagrass meadow distribution and coverage signals negative changes in the marine environment. In recent decades, seagrass meadows have undergone global losses at accelerating rates, and almost one-third of their coverage has disappeared globally. This study focused on the dynamics of seagrass meadows in the northern Adriatic Sea, which is one of the most anthropogenically affected areas in the Mediterranean Sea. Seagrass distribution data and remote sensing products were utilized to identify the stable and dynamic parts of the seagrass ecosystem. Different seagrass species could not be distinguished with the Sentinel-2 (BOA) satellite image. However, results revealed a generally stable seagrass meadow (283.5 Ha) but, on the other hand, a stochastic behavior in seagrass meadow retraction (90.8 Ha) linked to local environmental processes associated with anthropogenic activities or climate change. If systemized, this proposed approach to monitoring seagrass meadow dynamics could be developed as a spatial decision support system for the entire Mediterranean basin. Such a tool could serve as a key element for decision makers in marine protected areas and would potentially support more effective conservation and management actions in these highly productive and important environments.
Keywords: Adriatic Sea, seagrass meadow, change analysis, Cimodocea nodosa, image classifiers, Sentinel-2, marine biology, hydrobiology
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 152; Downloads: 13
.pdf Full text (3,45 MB)
This document has many files! More...

6.
The impact of climate change on urban thermal environment dynamics
Igor Žiberna, Nataša Pipenbaher, Daša Donša, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2021, original scientific article

Abstract: The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor's urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor's UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Keywords: GAM, CMIP6, UHI, urban heat island, urbanisation, SUHI, summer heat stress
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 794; Downloads: 26
URL Link to full text
This document has many files! More...

7.
Primeri prostorskih analiz vplivov podnebnih sprememb : monografija v okviru projekta Preprečevanje toplotnega stresa v urbanih sistemih v luči podnebnih sprememb (ARRS J7-1822)
2022, scientific monograph

Abstract: V obdobju digitalne preobrazbe družbe na pomenu pridobivajo tudi informacijske tehnologije. Sem sodijo geografski informacijski sistemi, ki povezujejo lokacijske podatke z vsemi vrstami opisnih informacij, in s tem zagotavljajo osnovo za kartiranje in prostorsko analizo. Slednja se dandanes uporablja tako v znanosti kot v industriji. S pomočjo tovrstne analize lažje razumemo pretekle in sedanje prostorske vzorce, ki so posledica interakcije naravnih in družbenih razmer. Na podlagi zaznanih trendov lahko nato celo ocenjujemo, kakšen bo nadaljnji prostorski razvoj. Prav zmožnost objektivnega napovedovanja je ena izmed ključnih lastnosti, ki dodatno poveča uporabnost prostorskih analiz z vidika vrednotenja posledic podnebne ali bolje okoljske krize. Prav to dejstvo je povod za nastanek monografije z naslovom Primeri prostorskih analiz vplivov podnebnih sprememb. Monografija je razdeljena na tri poglavja. Prvo obravnava urbana okolja in se dotakne problematike vse pogostejšega toplotnega stresa kot posledice pojava mestnega toplotnega otoka (MTO) in toplejše atmosfere zaradi (antropogeno pospešenih) podnebnih sprememb. Drugo poglavje monografije obravnava vplive podnebnih sprememb na izbrane habitate kulturne krajine, bodisi v intenzivni ali ekstenzivni kmetijski rabi. V tretjem poglavju pa se vsebinsko premaknemo iz kopenskih na obmorska in morska okolja.
Keywords: prostorske analize, podnebne spremembe, geografski infomracijski sistemi, prostorski vzorci, okoljska kriza
Published in DKUM: 26.08.2022; Views: 689; Downloads: 39
.pdf Full text (60,65 MB)
This document has many files! More...

8.
Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih sprememb
Daša Donša, 2020, master's thesis

Abstract: Klopi so, takoj za komarji, drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, zaradi česar nedvoumno igrajo pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. V Evropi kot najbolj pogosti klopni bolezni veljata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, katerih vektor je navadni oz. gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je na območju Slovenije splošno razširjena vrsta. Slovenija predstavlja endemično regijo tako za lymsko boreliozo, kot tudi za klopni meningoencefalitis, prav tako pa spada med države z najvišjo zabeleženo incidenco obeh omenjenih bolezni. Ker so geografska razširjenost, abundanca ter preživetje navadnega klopa v veliki meri odvisne od različnih abiotskih in biotskih dejavnikov kot tudi mikroklimatskih pogojev, se pojavlja vprašanje, kako bodo na prostorski odtis incidence klopnih bolezni vplivale neizbežne prihajajoče globalne podnebne spremembe. Tako je osrednji namen magistrskega dela ugotoviti, kje v Sloveniji se nahajajo statistično značilna žarišča za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, izdelati oceno tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima, tako v sedanjosti, kot tudi ob koncu 21. stoletja, ter napovedati katere slovenske regije bodo v prihodnosti najbolj rizične glede na možnost okužbe z omenjenima klopnima boleznima. Za izdelavo napovedi je uporabljen model regresijskih dreves in model geografsko obtežene regresije. Ocenjeno je, da se bo prostorska slika tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima v prihodnosti spremenila predvsem na račun spremenjenih podnebnih potez, rabe tal in nekaterih socio-ekonomskih kazalcev.
Keywords: klopne bolezni, klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, podnebne spremembe, prostorsko modeliranje
Published in DKUM: 24.12.2020; Views: 1542; Downloads: 228
.pdf Full text (6,23 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica