Search the digital library catalog

Abstract: Pandemija COVID-19 je prinesla nenadne spremembe na področju izobraževanja po svetu tako za učitelje, kot starše in učence. Edina možnost za nadaljevanje izobraževalnega procesa ob zaprtju javnega življenja, je bilo izobraževanje na daljavo, ki je predstavljalo poseben izziv za učitelje predmetov, ki temeljijo na eksperimentalno raziskovalnem delu, kot sta kemija in biologija. V magistrskem delu smo raziskali, kako in v kakšnem obsegu je raziskovalno delo pri omenjenih predmetih potekalo v času izobraževanja na daljavo v primerjavi z izobraževanjem v šoli, kako to obliko izobraževanja vidijo starši, učenci in učitelji, kakšne prednosti in slabosti so spremembe prinesle ter kakšni so vplivi na udeležence v procesu izobraževanja na daljavo. Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna razlika v obsegu izvajanih laboratorijskih vaj pri kemiji in biologiji pri izobraževanju na daljavo in pri izobraževanju v šoli. Pokazalo se je, da je pri učencih, ki so se izobraževali na daljavo, opaziti primanjkljaj znanja in eksperimentalnih spretnosti ter da ima šolanje na domu resne posledice tudi za duševno in fizično zdravje otrok.
Keywords: kemija, biologija, eksperimentalno delo, pandemija v šolstvu, izobraževanje na daljavo
Published in DKUM: 05.09.2023; Views: 135; Downloads: 10
Full text (1,73 MB)

Abstract: Namen magistrskega dela je bila sinteza spojin železa z aminopiridini. Uporabili smo železov(II) sulfat(VI) in različne aminopiridine (2-aminopiridin, 3-aminopiridin in 4-aminopiridin). Opravljenih je bilo 24 sintez. Sinteze smo izvedli na tri načine, in sicer z mešanjem pri sobni temperaturi, pod refluksom in solvotermalno sintezo. Kot topili sta bila v večini primerov uporabljena metanol in N,N-dimetilformamid. Sintezni produkti so bili karakterizirani z infrardečo spektroskopijo in rentgensko analizo na monokristalu. Sintetizirali smo že dve znani in objavljeni spojini, bis(2-aminopiridin) sulfat ter bis(4-aminopiridin) sulfat monohidrat. Uspelo nam je sintetizirati tudi novo spojino, katere struktura še ni objavljena, kristalohidrat 3-aminopiridinijev sulfat, 6C5H7N2+ · 3SO42- ∙ 3H2O. Snov ima veliko asimetrično enoto, ki vsebuje šest 3-aminopiridinijevih kationov, tri sulfatne ione in tri molekule vode. Veliko število vodikovih vezi vpliva na asimetrično strukturo. Spojina kristalizira v triklinskem kristalnem sistemu.
Keywords: aminopiridini, koordinacijske spojine, kristal, ligandi, železov(II) sulfat(VI) heptahidrat
Published in DKUM: 12.01.2023; Views: 259; Downloads: 29
Full text (1,93 MB)

Abstract: Učenci se v naravi učijo preko realnih ter neposrednih izkušenj. V magistrskem delu smo želeli raziskati, kako poteka poučevanje v naravi na slovenskih osnovnih šolah pri rednem pouku naravoslovja v 6. in 7. razredu ter biologije v 8. in 9. razredu, saj želimo otrokom čim bolj približati naravo in se izogniti situacijam, ki jih je eden izmed učiteljev navedel v anketnem vprašalniku: ˝Otroci ne sodelujejo pri pouku naravoslovja, saj nočejo stopiti na mokro travo.« Ker menimo, da lahko učitelji v sklopu rednega pouka naravoslovja in/ali biologije spodbudijo uveljavljanje poučevanja v naravnem okolju, smo jih vključili kot ciljno skupino naše raziskave. Na podlagi podatkov anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 108 učiteljev naravoslovja in/ali biologije, smo pridobili vpogled v trenutno stanje izvajanja poučevanja v naravi. Večina anketiranih učiteljev poučuje v naravi manj kot 40 % vseh učnih ur, po učnem načrtu predpisanih za izvajanje aktivnih metod. Učence vodijo večinoma na enodnevne naravoslovne ekskurzije ali teren (1‒2 uri) izven šolskega okoliša, čeprav imajo že okoli šole ustrezne naravne pogoje za izvajanje pouka. V sklopu raziskave smo pridobili vpogled, s katerimi ovirami se anketirani učitelji srečujejo. Ugotovili smo, da anketirane učitelje najbolj omejujejo pomanjkanje časa, pomanjkanje kadra za spremstvo, preobsežen kurikulum in preveliko število učencev v oddelkih. Kljub navedenim oviram se pri poučevanju v naravi počutijo suverene in na tem področju ne zaznavajo nizke stopnje usposobljenosti; predpostavljamo, da imajo na voljo dovolj priložnosti za izpopolnjevanje oziroma nadgradnjo znanja in veščin na tem področju. Poučevanje v naravi je uspešno samo, če učitelj razume razlog obiska naravne lokacije in verjame v smiselnost poučevanja na prostem, zato smo raziskali tudi njihov odnos do tovrstnega poučevanja. Anketirani učitelji naravoslovja in/ali biologije so motivirani in si želijo dodatnega izpopolnjevanja na tem področju. Poučevanje v naravi se jim zdi učinkovito, pomembno in koristno za učence. Ker verjamemo, da ima poučevanje v naravi potencial sodobnega šolanja, smo predlagali zapolnitev vrzeli na različnih ravneh, na katere smo naleteli v sklopu naše raziskave.
Keywords: biologija, izobraževanje na prostem, naravoslovje, poučevanje v naravi
Published in DKUM: 23.09.2022; Views: 390; Downloads: 52
Full text (814,14 KB)

Abstract: Nezaupanje in nezadovoljstvo nad načinom izvajanjem policijskega dela vodi skupnost v samoorganiziranje. Lahko pa se skupnost odzove tudi drugače, kadar pričakovanja skupnosti niso dosežena in potrebe ostanejo nezadoščene. Govorimo o vigilanitzmu. Razlika med samoorganiziranostjo in vigilantizmom je predvsem ta, da o vigilantizmu govorimo, kadar človeka oziroma skupino ljudi vodi lastna presoja o storjenem dejanju, bodisi napačno bodisi pravilno, kar lahko vodi tudi v uporabo nezakonitih metod. Samoorganizirane skupine pa so že pogost pojav v kontekstu policijskega dela v skupnosti, kar pomeni, da si prizadevajo predvsem za zaščito skupnosti in ne delujejo na nezakonit način. Cilj je bilo ugotoviti ali geografska lega vpliva na način kako skupnost in policija dojema samoorganizirane skupine. V Ameriki je prisotnost rasne nestrpnosti še vedno del vsakdana in bolj v ospredju v primerjavi z Evropo. Skozi teoretični del in prebrane raziskave smo ugotovili, da so mnenja policijske skupnosti in prebivalcev do samoorganiziranih skupin razdvojena. Večinsko jih podpirajo, so pa predvsem v Združenih državah Amerike še vedno skeptični do organizacij, ki jih sestavljajo etnične manjšine. Sama uspešnost organizacij na dolgi rok ni zabeležena v nobenem primeru. Dokazano je, da lahko morebiti pripomorejo k zmanjševanju priložnosti za storitev kaznivega dejanja s svojo prisotnostjo in patruljami, ni pa bistvene povezave med delovanjem samoorganiziranih skupin in zmanjšanju kriminala na patruljnem območju. Bistvenega pomena je vzpostavitev, gradnja in kasneje tudi ohranjanje odnosov med policijo in skupnostjo. Policija je tista, ki mora ugotoviti in oceniti potrebe skupnosti ter stremeti k temu, da jih zadosti, saj to vodi v večje zaupanje s strani skupnosti.
Keywords: diplomske naloge, varnostno samoorganiziranje, vigilantizem, policijska dejavnost, varnost, samozaščita
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 447; Downloads: 25
Full text (1,37 MB)

Abstract: V diplomskem delu bomo obravnavali ekonomske odnose med Evropsko unijo in Združenimi državami Ameriki. Osredotočili se bomo predvsem na mednarodno trgovino in tuje neposredne naložbe med njima. V uvodnih poglavjih bomo namenili pozornost podrobnejšemu opisu mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicij. Kakšno vlogo imajo na svetovno ekonomijo v svetu in kako so se tokovi le teh skozi leta spreminjali. Osredotočili se bomo tudi na osnovne gospodarske dejavnike Evropske unije, uvoza in izvoza storitev in blaga ter tujih neposrednih naložb, ki jih Evropska unija uvaža, izvaža in vlaga v države po svetu. Prav tako bomo podrobneje opisali gospodarske dejavnike Združenih držav Ameriki in njihovo mednarodno trgovanje z različnimi državami sveta. V petem poglavju bomo namenili pozornost trgovinskemu sodelovanju med Evropska unija in Združene države Amerike. Poglavje bomo razčlenili na dva dela. V prvem delu bomo raziskali strukturo trgovinskega sodelovanja po vrsti blaga, v drugem delu pa bomo raziskali strukturo mednarodne trgovine glede na vrsto storitev. Šesto poglavje se bo osredotočalo na medsebojno sodelovanje Evropske unije in Združenih držav Amerike na področju tujih neposrednih investicij. Tudi to poglavje bomo razdelili na dva dela in sicer na raziskavo izhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih EU vlagajo v ZDA in na vhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih ZDA vlagajo v EU. Zadnje sedmo poglavje je namenjeno raziskavi o vrstah priložnosti in nevarnosti, ki se obetajo Združenim državam Amerike in Evropski uniji, v kolikor bosta le ti dolgoročno še sodelovali v medsebojni mednarodni trgovini in na področju tujih neposrednih investicij.
Keywords: Evropska unija, Združene države Amerike, tuje neposredne investicije, trgovinska menjava
Published in DKUM: 08.09.2021; Views: 832; Downloads: 109
Full text (1,22 MB)