| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Job satisfaction of nurses and identifying factors of job satisfaction in Slovenian hospitals
Mateja Lorber, Brigita Skela-Savič, 2012, original scientific article

Abstract: Aim. To determine the level of job satisfaction of nursing professionals in Slovenian hospitals and factors influencing job satisfaction in nursing. Methods. The study included 4 hospitals selected from the hospital list comprising 26 hospitals in Slovenia. The employees of these hospitals represent 29.8% and 509 employees included in the study represent 6% of all employees in nursing in Slovenian hospitals. One structured survey questionnaire was administered to the leaders and the other to employees, bothconsisting 154 items evaluated on a 5 point Likert-type scale. We examinedthe correlation between independent variables (age, number of years ofemployment, behavior of leaders, personal characteristics of leaders, and managerial competencies of leaders) and the dependent variable (job satisfaction - satisfaction with the work, coworkers, management, pay, etc) byapplying correlation analysis and multivariate regression analysis. In addition, factor analysis was used to establish characteristic components of the variables measured. Results. We found a medium level of job satisfaction in both leaders (3.49Ž0.5) and employees (3.19Ž0.6), however, there was a significant difference between their estimates (t=3.237; P=lt;0.001). Job satisfaction was explained by age (Plt;0.05; Ž=0.091), years of employment (Plt;0.05; Ž=0.193), personal characteristics of leaders (Plt;0.001; Ž=0.158),and managerial competencies of leaders (Plt;0.000; Ž=0.634) in 46% ofcases. The factor analysis yielded four factors explaining 64% of the total job satisfaction variance. Conclusion. Satisfied employees play a crucial rolein an organization's success, so health care organizations must be aware of the importance of employees' job satisfaction. It is recommended to monitoremployees' job satisfaction levels on an annual basis.
Published: 10.07.2015; Views: 553; Downloads: 60
URL Link to full text

3.
Analiza učenja partnerske komunikacije v šoli za starše v zdravstvenih domovih gorenjske regije
Erika Povšnar, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Izhodišča: Zdravstveno vzgojni programi in izobraževanje staršev je v šolah za starše usmerjeno predvsem v krepitev telesnega zdravja. Pojavljajo se izobraževalne potrebe po razširitvi vsebin na področje celostne krepitve zdravja. Namen: Namen raziskave je bil proučiti pomembnost informiranja in učenja komunikacije med partnerjema, ter ugotoviti mnenja udeležencev šol za starše o pripravljenosti za nadaljnje učenje. Raziskovalna metodologija: Izbran je bila kvantitativna metoda dela. Kot merski instrument smo uporabili strukturiran vprašalnik. Vzorec je prestavljalo 178 udeležencev šol za starše v gorenjskih zdravstvenih domovih. Realizacija vzorca je bila 44,5 %. Podatki so bili obdelani s programom SPSS. Za analizo podatkov smo uporabili t test, ANOVA, multivariantno regresijsko analizo, metoda glavnih komponent, PCA, kanonično korelacijsko analizo. Rezultati: Pripravljenost za učenje partnerske komunikacije je najbolj prisotno v skupini udeležencev, ki v odnosu zaznavajo težave (p = 0,000). Pozitivna stališča udeležencev o pomembnosti učenja za kakovosten odnos povečujejo pripravljenost po vključitvi v učenje komunikacije. Regresijski model pojasni 23 % pozitivnih stališč. Zadovoljstvo udeležencev s programom je visoko in je povezano z načinom podajanja vsebine. Regresijski model pojasni 60, 7 % načinov podajanja snovi. Čas, ki ga partnerja namenita osebnemu pogovoru, se je po obisku šole statistično pomembno podaljšal (z = -4,095; p = 0,000). Zaključki: Ugotavljamo, da način dela v skupini s pestro izbiro metod, ki aktivirajo udeležence, vpliva na zadovoljstvo udeležencev. Sorazmerno visok je tudi pripravljenost udeležencev po nadaljnjem učenju. Glede na to, bi bilo potrebno razmisliti o nadaljnji širitvi programa.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: - šola za starše - prehod para v starševstvo - komunikacija - učenje
Published: 22.11.2016; Views: 928; Downloads: 60
.pdf Full text (1,75 MB)

4.
Vplivni dejavniki stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah in njihova povezanost s kulturo kakovosti in varnosti
Mojca Dobnik, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Stres kot sopotnik sodobnega človeka je neločljivo povezan z delom. Stres je odziv, ki ga lahko imajo ljudje, kadar so izpostavljeni delovnim zahtevam in pritiskom. Posledice pogojev dela lahko imajo pomemben vpliv na zaposlene v zdravstveni negi in njihovo sposobnost za uresničitve nalog, sprejemanje odločitev, zmanjšano motivacijo in posledično lahko pripeljejo tudi do nepopravljivih posledic za kakovost in varnost pacientov. Težave, povezane s stresom, lahko vplivajo na učinkovito delovanje zdravstvenih organizacij. V doktorski disertaciji smo predstavili teoretično ozadje, s teoretičnimi osnovami in raziskovalnimi vrzelmi vpliva in posledic potencialnih dejavnikov stresa na delovnem mestu (medosebni odnosi, pogoji za delo, organizacija dela, obseg dela, kompetentnost za delo, možnosti razvoja idr.) med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Izvedli smo terensko presečno raziskavo z neeksperimentalnim eksplikativnim dizajnom, kjer je največji poudarek bil namenjen potencialnim dejavnikom stresa in interakciji s kulturo kakovosti in varnosti, ki smo jo nadgradili z empirično kvantitativno analizo omenjenih konstruktov. Raziskovalni model je osnovan na osnovi pregleda literature in ugotovljenih raziskovalnih vrzeli. Model je razdeljen na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je njihov vpliv različen. V raziskavo je bilo vključenih 11 % (N = 983) zaposlenih v zdravstveni negi 21 slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah ocenjujejo, da so na delovnem mestu izpostavljeni visoki stopnji stresa. Najpomembnejši dejavniki za pojav stresa so slaba organizacija dela, izmensko delo, težave zaradi delovne opreme, infrastrukture in slabega informacijskega sistema, pomanjkanje podpore vodstva, kritike s strani pacientov in svojcev ter profesionalne in intelektualne zahteve delovnega mesta. Zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, počutja ne navajajo slabše kot običajno, imajo pa občutek nenehnega pritiska. Posledice stresa se kažejo kot nekorekten odnos do drugih, nezdrav življenjski slog, telesni in psihični simptomi, želja po prenehanju opravljanja trenutnega dela in zmanjšana motiviranost za delo. Navedeno ima posledice na kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, saj omenjeni težki delovni pogoji, vplivajo na zaznano kulturo kakovosti in varnosti med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Raziskava pokaže, da je zaposlenim v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje, kot so ustrezno število zaposlenih, razvoj kariere, ustrezne urnike dela in posledično življenjsko ravnovesje, da ne bodo več imeli želje zapustiti delovno mesto. Soočiti se je treba z delovnim okoljem bolnišnic, kjer je potrebno za kulturo kakovosti in varnosti več odprte komunikacije, vključevanje zaposlenih in ustrezni pogoji dela. Samo spremembe na ravni posameznika, tima, organizacije in države bodo pripeljale do pozitivnih sprememb v odnosih, pogojih dela in zaznavanju kakovosti in varnosti zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Ključne besede: obremenitve, komunikacija v zdravstvenih zavodih, delovni čas
Keywords: obremenitve, komunikacija v zdravstvenih zavodih, delovni čas
Published: 28.05.2019; Views: 321; Downloads: 88
.pdf Full text (4,49 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica