| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
PRIMERNOST IZBRANIH TRAVNIŠKIH ZELI ZA SILIRANJE, NJIHOVA SESTAVA TER ENERGIJSKA VREDNOST ZA PREŽVEKOVALCE
Branko Lukač, 2013, dissertation

Abstract: V prvem delu raziskave je bil namen ugotoviti sestavo zeli in njihovo neto energijsko vrednost za laktacijo (NEL) glede na staranje. Na trajnem nižinskem travinju v Blatni Brezovici in Murskih Črncih smo zbrali vzorce sedmih vrst zeli: navadni rman (Achillea millefolium L.), ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L), navadna lakota (Gallium mollugo L.), plazeča zlatica (Ranunculus repens L.), gomoljasta zlatica (Ranunculus bulbosus L), navadni regrat (Taraxacum officinale F. Weber) in topolistna kislica (Rumex obtusifolus L.). Ugotovili smo, da pufrska sposobnost pri navadnem rmanu in ozkolistnem trpotcu narašča s staranjem rastlin ob vseh treh oziroma štirih košnjah. Vsebnost vodotopnih ogljikovih hidratov (VOH) se je ob prvi košnji najmanj spreminjala pri navadnem rmanu (+12 g VOH kg-1 suhe snovi (SS) dnevno v Murskih Črncih) in ozkolistnem trpotcu (–0,11 g kg-1 SS dnevno v Murskih Črncih). Največje zmanjševanje VOH s staranjem smo ugotovili pri topolistni kislici (–3,40 g VOH kg-1 SS dnevno). Vsebnost surovih maščob (SM) se je ob prvi košnji najhitreje zmanjševala pri navadnem regratu (–0,54 oziroma –0,75 g SM kg-1 SS dnevno). Najmanj surovih beljakovin (SB) smo ugotovili v rastlinah iz družine zlatičnic (88 do 162 g SB kg-1 SS). Surova vlaknina (SVl) je najhitreje naraščala pri gomoljasti zlatici (4,31 g SVl kg-1 SS dnevno), najpočasneje pa pri navadnem regratu (0,29 oziroma 0,50 g SVl kg-1 SS dnevno). Največjo vsebnost NEL ob prvi košnji smo določili v plazeči zlatici (6,73–7,38 MJ NEL kg-1 SS), najmanjšo maja pri navadnem rmanu (4,36–6,29 MJ NEL kg-1 SS) in topolistni kislici (4,50–5,41 MJ NEL kg-1 SS). Vsebnost NEL se je najhitreje zmanjševala pri navadnem rmanu in gomoljasti zlatici (–0,05 MJ NEL kg-1 SS dnevno), najpočasneje pa pri ozkolistnem trpotcu in plazeči zlatici (–0,01 MJ NEL kg-1 SS dnevno). V drugem delu raziskave nas je zanimala silirna sposobnost navadnega rmana in ozkolistnega trpotca v primerjavi z mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.) in travniško bilnico (Festuca pratensis L.), pa tudi vpliv 10 in 30 % deleža omenjenih zeli v mešanici na kakovost fermentacije omenjenih silaž. Hkrati smo proučevali vpliv venenja na kakovost fermentacije in na vsebnost β-karotena v silažah. S podaljševanjem časa venenja in omejeno fermentacijo se je pH-vrednost zelo uvelih silaž razen mnogocvetne ljuljke zmanjšala manj kakor pH-vrednost neuvelih ali uvelih silaž (p < 0,05). Neuvele in uvele silaže mnogocvetne ljuljke so bile slabše kakovosti od silaž travniške bilnice, navadnega rmana, ozkolistnega trpotca ali mešanice travniške bilnice z 10- ali 30-odstotnim deležem zeli. Povezave med vsebnostjo β-karotena in drugimi produkti fermentacije so razen povezave s pH-vrednostjo in BK šibke, vendar statistično značilne (p < 0,05). Ugotavljamo, da rastlinska vrsta in venenje (p < 0,001), pa tudi njun interakcija (p < 0,01) vplivajo na vsebnost β-karotena v silaži. Mnogocvetna ljuljka in travniška bilnica vsebujeta v sveži snovi in tudi v silažah več β-karotena v primerjavi z ozkolistnim trpotcem ali navadnim rmanom. Največje izgube β-karotena smo ugotovili v zelo uvelih silažah navadnega rmana (–56,7 %) in ozkolistnega trpotca (51,1 %), precej manjše pa v silaži mnogocvetne ljuljke (48,4 %) in travniške bilnice (37,0 %). Primerjava izgub β-karotena med venenjem in siliranjem trav in zeli kaže, da so izgube med venenjem večje kakor med siliranjem. Rezultati kažejo, da se, razen pri travniški bilnici, največ β-karotena izgubi v prvih 24 urah venenja.
Keywords: siliranje, trajno travinje, zeli, kemična sestava, neto energijska vrednost
Published: 07.11.2013; Views: 2338; Downloads: 243
.pdf Full text (3,86 MB)

3.
Pol-naravno travinje kot vir semena za obnovo ruše velike naravne vrednosti
Branko Lukač, Janko Verbič, Branko Kramberger, Mitja Kaligarič, Vladimir Meglič, 2013, review article

Abstract: V zadnjih letih pol-naravno travinje vedno bolj pridobiva večnamensko vlogo v prostoru. Poleg zagotavljanja voluminozne krme domačim živalim postajajo pomembne tudi številne druge funkcije pol-naravnega travinja, med katerimi se vse bolj izpostavlja tudi biotska pestrost ruše. S tega vidika so posebej cenjene ruše velike naravne vrednosti. Skozi zgodovino se je biotska pestrost ohranjala predvsem z ekstenzivno pašno rabo in košnjo rastlin v obdobju dozorevanja semena. Z intenzifikacijo gospodarjenja na travinju v dvajsetem stoletju in uporabo komercialnih semenskih mešanic se je na pol-naravnem travinju biotska pestrost ruše na splošno pričela zmanjševati. V zadnjem obdobju smo se začeli zavedati negativnih posledic upadanja biotske pestrosti in začeli razvijati ukrepe za zaustavitev tega procesa. Med temi ukrepi ima pomembno vlogo setev oz. obnova ruše velike naravne vrednosti. Vir semen za zasnovo take ruše je lahko le biotsko pestro pol-naravno travinje. V svetu so se v zadnjih letih razvile različne metode pridobivanja semena in načini setve, ki omogočajo uspešno vzpostavitev izvorne biotsko pestre ruše prilagojene lokalnim rastnim razmeram.
Keywords: travinje, pol-naravno travinje, prostorska vloga, biotska pestrost, pridelava semena, setev, vir semen
Published: 13.07.2017; Views: 418; Downloads: 53
.pdf Full text (198,91 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica