| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja
Branko Bakan, Ivana Vitasović Kosić, Gregor Fištravec, Mitja Kaligarič, 2021

Abstract: Knjiga obravnava nekaj čez 150 različnih vrst uporabnih rastlin iz Območja Krasa, Istre in obrobja Kvarnerja (Slovenija in Hrvaška). V uvodu je pojasnjeno kako smo povezali botaniko in prazgodovino gradišč (kaštelirjev) na tem območju: v prazgodovini je bil človek lovec in nabiralec, in je to vse do današnjih časov tudi ostal. Jedilne, zdravilne, začimbne, dišavne, in druge uporabne rastline (kot material, obredni namen) so človeka spremljale iz generacije v generacijo. To znanje smo v projektu »kaštelir« raziskovali, ga povzeli in strnili v dvostranske botanične opise rastlin, način nabiranja, priprave in njihovo uporabo. Tako smo prikazali 154 divje rastočih vrst, vsako tudi s tremi do štirimi originalno posnetimi fotografijami. V knjigi je tudi krajša predstavitev rastlinske morfologije, floristični in predvsem vegetacijski opis celotnega območja in kodeks nabiranja divjih rastlin. Knjiga – vodič po uporabnih divjih rastlonah – je namenjena širšemu krogu bralcev, ki jih zanima narava in življenje z njo.
Keywords: Kras, Istra, etnobotanika, uporabne rastline, priročnik
Published: 31.03.2021; Views: 146; Downloads: 19
URL Link to file

2.
Korisne biljke od Krasa do Kvarnera
Ivana Vitasović Kosić, Branko Bakan, Gregor Fištravec, Mitja Kaligarič, 2021

Abstract: Priručnik za prepoznavanje samoniklih biljaka od Krasa do Kvarnera s naglaskom na njihovu korisnost nastao je u okviru projekta Interreg SLO-HR / 444 Kaštelir / Prapovijesne utvrde i etnobotanika za održivi turizam i ruralni razvoj - od Krasa (preko Brkina, Ćičarije i Istre ) do Kvarnera. U njemu su predstavljeni kratki, sažeti i stručni opisi 152 tipične i karakteristične biljke. Prikazane korisne biljke korištene su u svakodnevnom životu na širem području slovenskog Krasa, Istre i Kvarnera, vjerojatno od prapovijesti do danas. Iako je priručnik zemljopisno povezan sa “zemljom Kaštelira”, gdje se i danas mogu pronaći ostaci pretpovijesnih utvrda (gradina), priručnik je također općenito primjenjiv izvan opisanog područja. Istodobno, priručnik je rezultat dugogodišnjih terenskih istraživanja i prikupljanja podataka o sadašnjem poznavanju korisnih biljaka među lokalnim stanovništvom, što se odražava i na prikupljeno izuzetno bogato dijalektalno, slovensko i hrvatsko biljno nazivlje (prikupljeno je više od 640 naziva biljnih vrsta). Ovaj stručni priručnik sadrži nešto više od 580 autorskih fotografija. Obogaćen je florističkim i vegetacijskim uvodom, a u glavnom dijelu su predstavljeni mnogi načini korištenja biljaka u kulinarstvu, narodnoj medicini, hortikulturi i u svakodnevnom poljodjelskom životu posebno onih biljaka koje su karakteristične za opisano istraživano područje. Upute za pravilno korištenje biljaka pomoći će amaterima, ali i iskusnijim sakupljačima samoniklog bilja u uređivanju vlastitih zbirki ljekovitog, začinskog, jestivog i ukrasnog bilja.
Keywords: Kras, Istra, etnobotanika, korisne biljke, priručnik
Published: 31.03.2021; Views: 69; Downloads: 5
URL Link to file

3.
Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na pestrost in abundanco mahov pri kolonizaciji gozdnih poti v zakisanih srednjeevropskih bukovih gozdovih
Martina Šuman, 2019, master's thesis

Abstract: Gozdovi predstavljajo glavni življenjski prostor za številne mahove, ki uspevajo na gozdnih tleh, kjer so okoljske razmere dovolj dobre za njihov obstoj. V naši raziskavi smo primerjali pestrost mahov na gozdnih poteh z zmerno motnjo in na stabilnih gozdnih tleh, kjer ni antropogenih motenj. Ugotavljali smo tudi povezavo med abiotskimi dejavniki in pojavljanjem določenih mahovnih tipov (akrokarpni/plevrokarpni/ostali) na različnih gozdnih tleh. Raziskavo smo opravili v manjšem mešanem bukovem gozdu v naselju Jurovski Dol (Slovenske Gorice, SV Slovenija). Za potrebe naše raziskave smo na terenu vzpostavili 50 trajnih popisnih ploskvic velikosti 50 cm x 200 cm, od tega je bilo 40 ploskvic poraslih z mahovno floro, 10 je bilo brez mahovne flore. Na popisnih ploskvicah smo skupno zabeležili 24 taksonov mahov, od tega smo 13 taksonov našli izključno na trajnih popisnih ploskvicah, ki so se nahajale vzdolž gozdnih poti. Na terenu smo merili tudi nekatere abiotske dejavnike (temperaturo tal, zraka in mahovne površine, vlago tal in mahovne površine, pH tal ter osvetljenost mahovne površine). Prav tako smo skozi obdobje 12 mesecev merili višino mahovne površine in višino stelje. Pridobljene podatke smo nato analizirali in izračunali povprečne vrednosti abiotskih dejavnikov, jih primerjali po popisnih ploskvicah. Uporabili smo tudi kompleksnejše multivariatne statistične metode oz. DCA analize za iskanje povezave med pojavljanjem in dominanco taksonov ter abiotskimi dejavniki. Ugotovili smo, da (kontrolne) ploskvice TKP41-50 brez prisotnosti mahov najbolj označujejo višje vrednosti za višino stelje in vlago prsti. Ploskvice TKP31-40 imajo v primerjavi z ostalimi ploskvicami višje vrednosti pH tal, prav tako so tukaj v povprečju mahovi najvišji. Vzorčne popisne ploskvice TVP1-30 pa so heterogene in so se razporedile vzdolž gradientov osvetljenosti, temperature tal, zraka, površine in pH tal ob mahovni površini. Ugotovili smo, da na popisnih ploskvicah vzdolž gozdnih poti prevladuje akrokarpni tip mahov, veliko je tudi predstavnikov višjih jetrenjakov (Jungermanniales). Na ploskvah z višjimi vrednostmi temperature zraka, tal in površine, pH tal ter osvetljenosti mahovne površine, se pojavljajo Diphyscium foliosum, Brachythecium sp., Rhizomnium punctatum, Plagiomnium rostratum, Hypnum cupressiforme, Thuidium tamariscinum, Plagiothecium undulatum. Ploskvice z višjimi vrednostmi za vlago zraka in tal označujejo vrste Dicranodontium denudatum, Pellia epiphylla, Bazzania trilobata, Bazzania trilobata, Pleurozium schreberi, Eurhynchium angustirete, Atrichum undulatum, Calypogeia arguta, Calypogeia fissa, Leucobryum glaucom in na ploskvicah, z višjimi mahovi se pojavljajo Eurhynchium angustirete, Pleurozium schreberi. Ti abiotski dejavniki imajo vpliv na pojavljanje in kolonizacijo mahov, vendar smo ugotovili, da je glavni dejavnik, ki vpliva na razraščanje mahov zasteljevanje oz. višina listne stelje, ki je omejitveni dejavnik.
Keywords: Mahovi (Bryophyta), abiotski dejavniki, plevrokarpni tip, akroparpni tip, listnati mahivi, jetrenjaki.
Published: 10.05.2019; Views: 423; Downloads: 67
.pdf Full text (5,45 MB)

4.
Urbana flora Maribora na levem bregu Drave s poudarkom na tujerodnih vrstah
Tadeja Azola, 2018, master's thesis

Abstract: Mestno središče in njegova periferija se razlikujeta po vrstni pestrosti rastlinstva. Vzrok za to, so velikokrat pogoste antropogene motenje (veliko migracij in posegov v okolje). V magistrski nalogi smo v ta namen popisali celotno floro mestnega središča Maribor in njegovo periferijo na levem bregu Drave. Popisno območje je vključevalo 27 popisnih polj, ki so predstavljeni kot heksagoni. Rezultati raziskanega dela vključujejo seznam rastlinskih vrst in statistično analizo določenih parametrov: skupno število vrst na celotno raziskano območje, abundanco posamezne vrste, življenjska doba, življenjska oblika, geoelement, habitat, ogroženost rastlinskih vrst in ruderalnost ter predstavitev invazivnih tujerodnih vrst v mestnem središču in na njegovi periferiji. Na raziskanem območju je bilo popisanih 512 rastlinskih vrst, od tega 42 tujerodnih vrst in 11 vrst, ki so uvrščene na Rdeči seznam praprotnic in semenk RS. Predstavljene analize kažejo, da po življenjski dobi prevladujejo zelnate trajnice (47,5 %), po življenjski obliki hemikriptofiti (42,2 %) in po horološkem spektru evrazijski geoelement (34 %). Več rastlinskih vrst smo popisali v urbanih površinah (28,9 %), nato sledi kombinacija različnih habitatov z 27,5 % deležem ter habitat zelene negozdne površine (26,4 %). Najmanj rastlinskih vrst smo popisali v gozdnih površinah (17,2 %). Mestno središče Maribora se v vrstni sestavi razlikuje od svoje okolice saj izkazuje nižjo vrstno pestrost samoniklih rastlinskih vrst (v povprečju 82 vrst na heksagon), medtem ko mestna periferija izkazuje v povprečju 129 rastlinskih vrst na heksagon. Prav tako je v mestnem središču povečan delež tujerodnih vrst (3,4 %) medtem ko na periferiji znaša 1,5 %, kar nam pove, da je ta delež tujerodnih vrst v samem središču mesta Maribor večji, kot v njeni okolici.
Keywords: Flora mestne periferije, horološki spekter, Maribor, spekter življenjskih oblik, invazivne tujerodne rastlinske vrste, urbana flora, življenjska doba.
Published: 21.11.2018; Views: 595; Downloads: 80
.pdf Full text (3,34 MB)

5.
Political systems affect mobile and sessile species diversity - a legacy from the post-WWII period
Sara Cousins, Mitja Kaligarič, Branko Bakan, Regina Lindborg, 2014, original scientific article

Abstract: Political ideologies, policies and economy affect land use which in turn may affect biodiversity patterns and future conservation targets. However, few studies have investigated biodiversity in landscapes with similar physical properties but governed by different political systems. Here we investigate land use and biodiversity patterns, and number and composition of birds and plants, in the borderland of Austria, Slovenia and Hungary. It is a physically uniform landscape but managed differently during the last 70 years as a consequence of the political "map" of Europe after World War I and II. We used a historical map from 1910 and satellite data to delineate land use within three 10-kilometre transects starting from the point where the three countries meet. There was a clear difference between countries detectable in current biodiversity patterns, which relates to land use history. Mobile species richness was associated with current land use whereas diversity of sessile species was more associated with past land use. Heterogeneous landscapes were positively and forest cover was negatively correlated to bird species richness. Our results provide insights into why landscape history is important to understand present and future biodiversity patterns, which is crucial for designing policies and conservation strategies across the world.
Keywords: biology, plants, birds, political systems
Published: 19.06.2017; Views: 527; Downloads: 346
.pdf Full text (2,16 MB)
This document has many files! More...

6.
Poznosezonska bera pri domači čebeli (Apis mellifera) in pri čmrljih (Bombus)
Tadej Törnar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Najpogostejši opraševalci žužkocvetnih rastlin so domače čebele (Apis mellifera), ki jih navadno gojimo v panjih. Zelo pomembni in ogroženi opraševalci žužkocvetnih rastlin so tudi čmrlji (Bombus). Čebele in čmrlji skozi leto nabirajo nektar, pelod ter nekatere rastlinske izločke, ki vsebujejo sladkorje, kot hrano za odrasle osebke kot tudi za zarod ter za preživetje celotne čebelje kolonije v dolgotrajnejših zimskih obdobjih. Vsak med nima hranilne vrednosti oz. je za čebele kot hrana včasih nedostopen. Naravni med lahko pod določenimi pogoji kristalizira, nekatere vrste prej, druge pozneje in ga v taki obliki čebele ne morejo zaužiti. Tako lahko čebele pozimi stradajo, kljub obilici nabranih zalog hrane. Zato je za obstoj čebelje kolonije izjemnega pomena kakšen tip medičine čebele delavke naberejo v pozni vegetacijski sezoni. V pozni vegetacijski sezoni opraševalci nimajo veliko možnosti za nabiranje zimske zaloge hrane. Zato se v tem obdobju čebelarji zanašajo na obilno cvetenje nekaterih rastlinskih vrst, ki pa so z naravovarstvenega vidika lahko zelo problematične. Pri tem imamo v mislih invazivne tujerodne vrste. V poznem letnem času za čebele pomemben vir hrane predstavljajo tudi nekatere kultivirane vrste. Pri poznosezonskih vrstah pa se lahko dogaja, da med takih rastlin hitro kristalizira in je s tem neprimeren za zimsko zalogo hrane čebelam. Mnoge invazivne vrste, kot sta žlezava nedotika in orjaška zlata rozga, izrazito siromašita biodiverziteto tako na ravni flore kot tudi habitatov. Ker pa gre za pomemben vir hrane za čebele in čmrlje, želimo v tej nalogi ugotoviti, katero rastlinsko vrsto čebele in čmrlji v poznem jesenskem času najpogosteje obiskujejo. Prav tako nas je zanimalo, ali čebele in čmrlji raje nabirajo hrano na gozdnih ali na odprtih površinah. Popisi čebel in čmrljev so se izvajali na štirih različnih lokalitetah ob treh različnih dnevnih časih (dopoldne, opoldne in popoldne). Ker so tudi čmrlji pomembni opraševalci v našem okolju, smo v našo študijo vključili tudi te vrste. Evidentiranih je bilo sedem vrst čmrljev na območju popisov, ki smo jih v tej študiji tudi podrobneje predstavili.
Keywords: domača čebela, Apis mellifera, čmrlji, Bombus, orjaška zlata rozga, žlezava nedotika, ajda, bršljan, opraševalci, med, poznosezonska bera, invazivne tujerodne rastline
Published: 21.04.2015; Views: 977; Downloads: 163
.pdf Full text (3,15 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica