| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 145
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah
Mojca Ribič, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali motorični razvoj, motorične spretnosti in sposobnosti, Piagetovo teorijo kognitivnega razvoja, se dotaknili zgodovine pouka tehnike in tehnologije, zvrsti dela in oblike poučevanja tehnike in tehnologije, natančno pregledali učni načrt za predmet Naravoslovje in tehnika, pregledali tehniške škatle z gradivom za ustvarjanje od 1. do 5. razreda, obdelovalne postopke papirja, orodja in pripomočke za obdelavo papirja in nenazadnje opisali kraj Šmarje pri Jelšah in Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s šestimi podružnicami. V empiričnem delu smo na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 36 učencev 5. razreda, ki so obiskovali Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s podružnicami, ugotavljali razlike v sposobnostih obdelovanja papirja z različnimi orodji in pripomočki. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik v pravilni in samostojni uporabi obdelovalnega orodja in pripomočkov ter natančnosti same obdelave papirja glede na spol in lokacijo. Podatke, obdelane z metodo frekvenčne distribucije in χ2-preizkusa, smo zbrali s pomočjo izdelave konkretnega izdelka, natančneje koledarja, in strukturiranega opazovanja s kontrolnim listom. Preverjali smo sposobnost rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z žebljičkom, pregibanja, striženja s škarjami, luknjanja z ušesnimi kleščami, spajanja s kleščami za kovičenje, spajanja s hladnim lepilom in spajanja s pisemskimi razcepki. Ugotovili smo večjo sposobnost deklic od dečkov tako pri pravilni in samostojni obdelavi papirja kot pri natančnosti obdelave. Glede na lokacijo so bili učenci iz vaških šol bolj uspešni od mestnih pri pravilni uporabi orodja in samostojni obdelavi, mestni pa so pokazali več natančnosti pri obdelavi papirja.
Keywords: motorika, ročne spretnosti, obdelovalni postopki papirja, obdelovalna orodja in pripomočki, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Published: 05.06.2019; Views: 612; Downloads: 118
.pdf Full text (3,04 MB)

2.
Učinki plesa kot obšolske dejavnosti pri osnovnošolcih severovzhodne Slovenije
Zala Horvatič, 2018, master's thesis

Abstract: Empirični del magistrskega dela temelji na pregledni (survey) raziskavi motivov in učinkov plesa kot obšolske dejavnosti v severovzhodni Sloveniji. Anonimni vprašalnik je rešilo 171 otrok, katerih starost se je razpenjala med 6 in 15 let, ki trenirajo ples na različnih plesnih šolah. Naš primarni vir raziskave so temeljna področja človeškega razvoja po Razvojni psihologiji (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009): telesni, intelektualni, čustveno- osebnostni in socialni razvoj. Motive in učinke smo podatkovno ločili glede na spol, starost in učno uspešnost in s tem pridobili ogromno zanimivih rezultatov, ki bodo v pomoč vsem učiteljem plesa.
Keywords: ples, motivi, učinki, obšolska dejavnost, razvojna psihologija
Published: 17.04.2019; Views: 459; Downloads: 59
.pdf Full text (1,21 MB)

3.
Spoprijemanje s stresom pri študentih pedagogike
Tjaša Pisanec, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu raziskujemo načine in metode, ki jih študenti dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti Maribor uporabljajo za spoprijemanje s stresom kot posledico študijskih obremenitev. Najprej v sklopu teoretičnega dela opredelimo stres, opišemo vrste, faze in simptome stresa, predstavimo različne tehnike in strategije spoprijemanja s stresom ter vrsto raziskav, ki zadevajo tematiko stresa med študentsko populacijo. V empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 112 študentov, proučujemo stopnjo stresa študentov, pogostost doživljanja stresa zaradi študijskih obveznosti, stresnost določenih vidikov študija, doživljanje simptomov stresa in uporabo različnih načinov spoprijemanja s stresom. Pri tem nas zanima obstoj razlik glede na letnik študija, povprečno oceno posameznika in v dveh primerih tudi stopnjo stresa študentov. Rezultati prikazujejo nizko oceno stresnosti dvopredmetnega študija pedagogike, saj večina študentov stres, povezan s študijem, doživlja le včasih. Najpogostejše metode, ki jih študenti uporabljajo v namene obvladovanja in zmanjševanja stresa, so vsakodnevne dejavnosti, ki imajo že same po sebi sproščujoč vpliv na človeka, kot so telesna aktivnost, hobiji, druženje s prijatelji ipd. Precej manjše število študentov uporablja zahtevnejše relaksacijske in kognitivne tehnike, s katerimi so podrobneje seznanjeni v času študija.
Keywords: stres, študenti, spoprijemanje s stresom, tehnike sproščanja
Published: 20.12.2018; Views: 704; Downloads: 150
.pdf Full text (1,51 MB)

4.
Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavami
Maja Kuronja, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Keywords: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Published: 20.11.2018; Views: 1037; Downloads: 376
.pdf Full text (2,11 MB)

5.
Stres pri učiteljih razrednikih v osnovnih šolah
Rebeka Horvat, 2018, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu tega magistrskega dela opisujemo splošna teoretična izhodišča o stresu. V nadaljevanju opisujemo stres na delovnem mestu ter pomembne posledice stresa, ki vplivajo na storilnost na delovnem mestu, posebno pozorost namenimo poklicnemu stresu pri učiteljih. V zaključku teoretičnega dela opisujemo posebnosti učiteljskega poklica, ki vplivajo na stresnost poklica, posebno pozornost namenimo razredništvu in poučevanju otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 113 učiteljev razrednikov iz osnovnih šol podravske regije, preučujemo razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, lokacijo šole, razred ter število otrok s posebnimi potrebami v razredu, sledi pa preučevanje razlik v pojavnosti stresnih situacij glede na naštete generalije. V empiričnem delu preučujemo tudi povezavo med pogostostjo pojavljanja stresnih situacij in pogostostjo pojavljanja simptomov stresa. Ugotavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, do statistično značilnih razlik pa prihaja glede na lokacijo šole. Pri pogostosti pojavljanja stresnih situacij ne prihaja do statistično značilnih razlik glede na spol, lokacijo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, statistično značilne razlike pa se kažejo glede na delovno dobo učiteljev.
Keywords: stres, poklicni stres, učitelji, razredniki, otroci s posebnimi potrebami
Published: 16.11.2018; Views: 576; Downloads: 129
.pdf Full text (1,01 MB)

6.
Pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini
Magdalena Dugan, 2018, master's thesis

Abstract: Ženske so že od nekdaj zaznamovane predvsem kot matere in gospodinje. Njihov položaj in pomembna vloga se najbolj utrjujeta v družini. Kljub številnim procesom, kot so pluralizacija družinskih oblik, maritalne in strukturne spremembe, je družina še vedno zaznamovana kot osnovna celica družabnega življenja in ni izgubila svojega pomena in pomembnosti. Emancipacija in feministično gibanje sta bila vzrok korenitih sprememb glede položaja žensk ter sta prispevala k doseganju številnih pravic. Vendar se ženske še vedno soočajo s težavami, kot so pomanjkanje časa zase, nižje zaposlitvene možnosti in usklajevanje poklicne kariere z družinskim življenjem. V magistrski nalogi smo se ukvarjali s pedagoškim in psihosocialnim položajem matere v družini. Zanimalo nas je, kako na položaj matere vplivajo njena starost, število otrok, stopnja izobrazbe in zakonski stan. V raziskavo je bilo vključenih 155 mater, katerih otroci so učenci na treh mariborskih osnovnih šolah. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika, ki je bil zasnovan v ta namen. Analiza rezultatov, pridobljenih na vzorcu 155 mater, kaže vpliv stopnje izobrazbe na pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini, sledijo pa zakonski stan, starost matere in število otrok. Glede na pomen in kompleksnost materine vloge znotraj družinskega sistema je pomembno, da se počuti zadovoljno in upoštevano.
Keywords: družina, emancipacija, kariera, materinstvo, partnerstvo, prosti čas.
Published: 25.10.2018; Views: 739; Downloads: 174
.pdf Full text (979,77 KB)

7.
Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli
Laura Rožman Krivec, 2018, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli raziskujemo povezanost med vodenjem za učenje in uveljavljanjem sodobnih značilnosti pouka. V teoretičnem delu predstavljamo dosedanja znanstvena spoznanja o vodenju za učenje in značilnosti sodobnega pouka. Teoretični prispevek disertacije predstavlja sinteza znanstvenih spoznanj, katerih končni rezultat je za potrebe naše raziskave izpeljava značilnosti vodenja za učenje in značilnosti sodobnega pouka. V empirični raziskavi proučujemo, kako ravnatelji udejanjajo vodenje za učenje, mnenja in stališča učiteljev do vodenja za učenje, uveljavljanje značilnosti sodobnega pouka v šolski praksi ter zvezo med vodenjem za učenje in didaktičnimi značilnostmi pouka. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da se z višjo stopnjo vodenja za učenje dviga raven značilnosti sodobnega pouka. V ta namen smo uporabili kompleksni metodološki pristop, in sicer kvantitativne (anketiranje, sistematično opazovanje) in kvalitativne (intervjuvanje) raziskovalne tehnike in njim prilegajoče metode obdelave. Raziskovalni vzorec zajema učitelje in ravnatelje slučajnostno izbranih slovenskih osnovnih šol. Rezultati raziskave kažejo visoko stopnjo uveljavljenosti vodenja za učenje pri vodenju šol. Večina učiteljev zaznava ravnateljevo vodenje za učenje. Večina učiteljev soglaša s pomembnostjo vodenja za učenje. Raziskava kaže visoko uveljavljenost značilnosti sodobnega pouka v učni praksi. V našem primeru visoka stopnja soglašanja učiteljev s pomembnostjo vodenja za učenje in njihovo zaznavanje ravnateljevega vodenja za učenje ne kaže pomembne povezave z obstoječo prakso posodabljanja pouka. V ozadju teh ugotovitev so vsebinsko-metodološke omejitve naše empirične raziskave, na katere v zaključku opozarjamo.
Keywords: Vodenje za učenje, didaktične značilnosti pouka, sodobni pouk, učitelji, ravnatelji, učenci, osnovna šola
Published: 16.10.2018; Views: 980; Downloads: 162
.pdf Full text (2,99 MB)

8.
Vključevanje predšolskih otrok na območju Prekmurja v organizirane dejavnosti
Lea Vöröš, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo opredeljuje pomen vključevanja predšolskih otrok na območju Prekmurja v organizirane dejavnosti, vplive na vključevanje in vplive na njihova razvojna področja. Teoretični del zajema področja otrokovega razvoja, vpliv različnih dejavnikov na področja razvoja, opredelitev organiziranih dejavnosti, področja organiziranih dejavnosti in kratke opise posameznih dejavnosti, v katere se predšolski otroci iz našega vzorca vključujejo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli na vzorcu staršev predšolskih otrok, ki so vključeni v vrtce na območju Prekmurja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti vključenost predšolskih otrok na območju Prekmurja v dejavnosti, organizirane s strani vrtcev in drugih ustanov, društev ipd., ki so neodvisna od vrtca kot ustanove, vpliv na otrokovo odločitev za vključitev v organizirane dejavnosti ter vpliv vključenosti v organizirane dejavnosti na napredek na njihovem kognitivnem, čustveno-osebnostnem, socialnem in motoričnem področju. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na spol otrok, starostno skupino, v katero spadajo, in stratum vrtca. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava kaže, da je več otrok vključenih v dejavnosti, ki jih organizira vrtec, da se večina otrok odloča za vključevanje na podlagi lastnih interesov in želja in da večina staršev meni, da njihovi otroci z vključitvijo vanje napredujejo vsaj na enem izmed področij razvoja.
Keywords: predšolski otrok, organizirana dejavnost, področje razvoja, starši, vrtec
Published: 25.09.2018; Views: 377; Downloads: 64
.pdf Full text (1009,92 KB)

9.
Učna pomoč pri branju s pomočjo terapije s psom
Maja Grahel, 2018, master's thesis

Abstract: V nalogi obravnavamo učno pomoč pri branju s pomočjo terapije s psom. Gre za razmeroma nov pristop v Sloveniji, zato je na to temo narejenih malo empiričnih raziskav. V naši raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne so temeljne značilnosti terapije branja s pomočjo psa, kateri učinki na področju branja se pojavljajo pri otrocih po terapiji branja s psom in kakšne so najpogostejše skrbi oziroma pomisleki v zvezi s terapijo. Intervjuvali smo vodnico psa, ki terapijo izvaja, dva otroka, vključena v terapijo branja s psom in njuna starša. Terapija branja s psom poteka tako, da otrok bere psu, ki leži zraven njega na blazini in ga med tem boža, se ga dotika, kar nanj deluje sproščujoče. Otroci ob branju s psom uživajo. Starši so za terapijo branja s psom izvedeli na osnovni šoli, otroka pa so v program vključili zaradi težav na področju branja. Vodnica psa, starši in otroci poročajo o tem, da terapija s psom pozitivno vpliva na otrokovo bralno kompetentnost, motivacijo za branje in odnos do branja, bralno samozavest ter pozornost in koncentracijo pri branju. Branje s psom ravno tako zmanjšuje stres, ki se pri otrocih pojavlja ob neuspehih pri branju. Vpliva terapije branja s psom na socialne interakcije otrok v razredu v raziskavi nismo zaznali. Ravno tako vključeni v raziskavo v zvezi s terapijo s pomočjo psa nimajo nobenih skrbi ali pomislekov, razen vodnice psa, ki poudarja, da je vedno treba imeti v mislih, da lahko nastane nepredvidljiva situacija.
Keywords: branje, psi, težave pri branju, terapija s psom
Published: 24.09.2018; Views: 469; Downloads: 68
.pdf Full text (971,50 KB)

10.
Stališča staršev do inkluzivne šole
Tadeja Spagnolo, 2018, master's thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti stališča staršev tistih otrok, ki nimajo posebnih potreb, do inkluzivne šole. Pri tem smo bili pozorni na vlogo staršev, in sicer na razlike v spolu, izobrazbi, izkušenj z otroki s posebnimi potrebami in razreda, ki ga otrok obiskuje. Raziskava je potekala na velikem neslučajnostnem vzorcu staršev (315) otrok od prvega do devetega razreda osnovnih šol iz Maribora in ožje okolice. Podatke smo pridobili s pomočjo skrajšanega in prirejenega anketnega vprašalnika Attitudes of Greek parents of typically develpping kindergarten children towards inclusive education (Tafa in Manolitsis, 2003). Rezultati so pokazali, da spol, izkušnje z otroki s posebnimi potrebami in razred, ki ga obiskuje otrok, nimajo statistično značilnega vpliva na stališča staršev do vključevanja otrok z različnimi motnjami v redne oddelke osnovne šole, medtem ko stopnja izobrazbe ta vpliv ima. Inkluziji so bolj naklonjeni starši z višjo stopnjo izobrazbe. Pri stališčih, glede funkcioniranja otrok brez in s posebnimi potrebami v rednih oddelkih osnovnih šol se je izkazalo, da imajo ženske statistično značilno pozitivnejša stališča do inkluzije. Prav tako na moč strinjanja z inkluzijo vplivajo izkušnje. Tisti, ki imajo izkušnje z otroki s posebnimi potrebami, se z inkluzijo strinjajo v večji meri. Tudi tukaj se je pokazala statistično značilna razlika glede izobrazbe staršev. Tisti, z višjo izobrazbo, zavzemajo bolj pozitivna stališča. Razred, ki ga obiskuje otrok, pa tudi na področju funkcioniranja ni statistično značilno vplival na stališča. Kljub nekaterim pomislekom, imajo starši pozitivna stališča do inkluzivne šole.
Keywords: inkluzija, stališča staršev, otroci s posebnimi potrebami
Published: 21.09.2018; Views: 805; Downloads: 225
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica