| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 210
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vloga upnika v postopku osebnega stečaja
Jasmina Török, 2023, master's thesis

Abstract: Postopek osebnega stečaja lahko za dolžnika predstavlja edini izhod pred finančnimi težavami, saj se v postopku lahko predlaga postopek odpusta obveznosti. Namen postopka osebnega stečaja je unovčenje premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo terjatev upnikom, temu pa sledi sanacija dolžnika. Postopek osebnega stečaja se lahko začne na predlog stečajnega dolžnika ali pa upnika. V kolikor postopek osebnega stečaja predlaga upnik, mora založiti predujem za začetek postopka. Pomembno je, da upnik dobro pozna svojega dolžnika in tako pravilno oceni možnost poplačila svoje terjatve in samih stroškov stečajnega postopka. Ko predlaga postopek osebnega stečaja sam dolžnik je predujem za stroške stečajnega postopka izplačan iz proračuna Republike Slovenije, ki se v primeru oblikovanja zadostne stečajne mase povrne v proračun Republike Slovenije. Razlog za predlaganje postopka s strani stečajnega dolžnika je največkrat odpust obveznosti. Postopek odpusta obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja, na predlog stečajnega dolžnika. Po preteku preizkusnega obdobja, če sodišče ugotovi, da ni ovir za sprejem odpusta obveznosti izda sklep s katerim se stečajnemu dolžniku odpustijo obveznosti. Z objavo oklica o začetku postopka osebnega stečaja nastopijo materialnopravne in procesne posledice, ki vplivajo na razmerje stečajnega dolžnika do drugih oseb. Namen stečajnega postopka je istovrstne upnike postaviti na isto točko, ter ugotoviti vrednost njihovih terjatev do stečajnega dolžnika na dan začetka postopka. Najpomembnejše dejanje upnika v postopku osebnega stečaja je prijava terjatve. Upniki do stečajnega dolžnika uveljavljajo zavarovane in nezavarovane terjatve, odvisno ali so njihove terjatve zavarovane z ločitveno pravico ali ne. Nezavarovane terjatve delimo na: navadne, prednostne in podrejene. Stečajni upravitelj o prijavljenih terjatvah izdela seznam preizkušenih terjatev. Terjatve, ločitvene in izločitvene pravice lahko v stečajnem postopku prereka stečajni upravitelj kot tudi upniki, ki so prijavili terjatve. Tako je pomembno, da upniki poznajo svoje terjatve in pravice, saj si tako povečajo možnosti za poplačilo terjatev. Primarni cilj postopka je poplačilo upnikov v čim večjem obsegu. S tem namenom stečajni upravitelj unovči premoženje stečajnega dolžnika, in sicer tako da: proda premoženje stečajnega dolžnika, izterja njegove terjatve, zaseže dobroimetje na dolžnikovih denarnih računih. Iz prodanega premoženja se oblikuje stečajna masa. Stečajna masa zmanjšana za stroške stečajnega postopka je razdelitvena masa, ki je namenjena za poplačilo upnikom. Ločimo splošno razdelitveno maso in posebno razdelitveno maso. Splošna razdelitvena masa je namenjena za poplačilo nezavarovanih terjatev, posebna razdelitvena masa pa je namenjena za poplačilo terjatev z ločitveno pravico. V kolikor upnik ne pride do poplačila svoje terjatve v postopku osebnega stečaja ima možnost svojo terjatev po končanem postopku osebnega stečaja ponovno izterjati, vendar samo v primeru, da stečajni dolžnik ni vložil predloga za odpust obveznosti oziroma mu je predlog za odpust sodišče zavrglo. V primeru ko dolžnik doseže odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja pa je edina možnost upnika za poplačilo terjatve v postopku osebnega stečaja. Ključna vprašanja na katera bom, glede na opravljeno analizo, podala odgovore v magistrskem delu so: kako je pomembna vloga upnika v postopku osebnega stečaja, kakšno poplačilo terjatev, glede na vrsto terjatve, lahko upniki pričakujejo v postopku osebnega stečaja ter v kakšnem deležu stečajni dolžniki dosežejo odpust obveznosti. V delu bo predstavljeno, kako je pomembno, da upniki v postopku osebnega stečaja aktivno sodelujejo in si s tem povečajo možnosti za poplačilo svojih terjatev
Keywords: dolžnik, upnik, terjatev, stečajna masa, stečajni upravitelj
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 303; Downloads: 44
.pdf Full text (2,46 MB)

2.
Studia Iuridica Miscellanea MMXXI
2024

Abstract: Monografija predstavlja kompilacijo znanstvenih del visokošolskih učiteljev, sodelavcev in doktorskih študentov s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Namen monografije je predstaviti tekočo znanstveno-raziskovalno dejasvnost in aktualne (delne ali končne) izsledke znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Prispevki obravnavajo številna raznolika pravna področja, vsem pa je skupno, da nudijo izvirne zaključke, ki lahko pomembno botrujejo nadaljnjemu razvoju pravne doktrine v Sloveniji in širše.
Keywords: pravne študije, pravoznanstvo, pravna teorija, civilno pravo, pravo EU, procesno pravo, kazensko pravo, upravno pravo
Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 304; Downloads: 34
.pdf Full text (13,12 MB)
This document has many files! More...

3.
The importance of corporate governance of banks concerning the ownership in the international environment
Mejra Festić, Polona Pašić, Borut Bratina, 2020, original scientific article

Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 299; Downloads: 9
.pdf Full text (875,36 KB)

4.
Trajnostno poročanje in družbena odgovornost v Krki in Leku ter skladnost s predlogom CSRD
Aljaž Grlica, 2022, master's thesis

Abstract: Dandanes se vedno več podjetij zaveda, da za uspeh ni pomembno samo dobro finančno poslovanje, ampak tudi nefinančno. Slednje podjetja dosegajo ter dvigujejo s trajnostnim poročanjem in družbeno odgovornostjo. Na takšen način se podjetja približajo ljudem ter lokalni skupnosti, s čimer posredno dvigujejo svoj ugled ter dosegajo dobre dolgoročne finančne rezultate. Boljša je tudi konkurenčna prednost podjetja v panogi. V magistrskem delu smo v prvem delu opisali vse osnove nefinančnega poročanja, torej teoretične ugotovitve trajnostnega razvoja, kako je do njega prišlo ter kako ga vidijo številni raziskovalci, tako domači kot tuji. Obravnava in podaja informacije tako o ekonomskih, socialnih ter okoljskih dejavnikih. V nadaljevanju smo podrobno opisali družbeno odgovornost, njen zgodovinski razvoj, opredelitev ter kakšne so zunanje ter notranje dimenzije družbene odgovornosti. Sledila je predstavitev predloge nove direktive o korporativnem poročanju (CSRD), ki bo spremenila predlogo o nefinančnem poročanju (NFRD). Ključne pri poznavanju direktiv in sprememb so tudi opisane osnove nefinančnega poročanja. V Sloveniji imamo kar nekaj podjetij, ki so prepoznale dodano vrednost nefinančnega poročanja, s katerim deležnikom posredujejo informacije o svojem družbeno odgovornem ravnanju. Prav zaradi tega smo si v empiričnem delu izbrali dve zelo razviti in uspešni farmacevtski podjetji iz Slovenije, Krko d. d. in Lek d. d., ter analizirali njuna trajnostna poročila ter kako odgovorni sta do družbe in okolja. Ugotovili smo, da Lek kot odvisna družba poroča na drugačen način kot Krka, ki je neodvisna družba. Namreč Krka objavlja letna poročila, medtem ko Lek samostojna trajnostna poročila, ki so manj obsežna ter ne podajajo toliko informacij. Nobeno podjetje ne podaja negativnih informacij, ampak zgolj pozitivne. Predvsem poročata o družbi, zaposlenih, okolju, izobraževanju zaposlenih, itd. Ugotovili smo, da podjetji deloma že poročata v skladu s predlogom nove direktive CSRD, tako da zanju nov predlog ne bo predstavljal dodatnega bremena. Primerjava trajnostnih poročil med preučevanima podjetjema kaže, da Krka nekoliko bolj natančno informira svoje deležnike in javnost. S tem jim omogoča, da dobijo jasno sliko o stanju in dogajanju v podjetju.
Keywords: nefinančno poročanje, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, Direktiva NFRD, predlog direktive CSRD, izjava o nefinančnem poslovanju
Published in DKUM: 01.03.2022; Views: 1449; Downloads: 337
.pdf Full text (1,82 MB)

5.
6.
Zaščita in izkoriščanje avtorskih del v izobraževanju ter posledice njihovih kršitev
Katja Vajksler, 2020, master's thesis

Abstract: Ustvarjalne dosežke je treba zavarovati in primerno nagraditi ter ljudi tako stimulirati k nadaljnjemu ustvarjanju. Avtorsko in sorodne pravice v Republiki Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Na osnovi zakona se ustvarjalna dela, tudi s področja izobraževanja, uvrščajo med avtorska dela. Avtorskopravno varstvo vključuje stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Vsako avtorsko delo mora izpolnjevati pet osnovnih predpostavk. Te predpostavke so, da mora delo biti stvaritev, biti mora s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, biti mora rezultat duhovnega izražanja, kar pomeni, da se morajo v njem odražati avtorjeve misli in občutki, izraženo mora biti na način, ki je človeku zaznaven, in mora biti individualno. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah navaja odprto listo primerov, ki so najbolj tipični za avtorska dela. Na področju izobraževanja poznamo avtorska dela, ki jih v času izobraževanja ustvarijo učenci in študenti, in tista, ki jih za namene poučevanja ustvarijo učitelji in profesorji. Na nižjih stopnjah izobraževanja, na primer v osnovnih in srednjih šolah, je bolj malo del, ki bi kazala tolikšno mero ustvarjalnosti, da bi lahko izpolnjevala osnovne predpostavke avtorskega dela, na univerzah pa se od študentov zahteva, da za namene študija ustvarijo dela, ki pogosto izpolnjujejo vse predpostavke. Tipični primeri takih del so diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Na drugi strani pa so tista avtorska dela, ki jih ustvarijo profesorji za namene poučevanja, najbolj tipični primer tega pa so predavanja. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah govorjena dela in s tem predavanja izrecno uvršča med avtorska. Pri delih profesorjev se pojavijo tudi vprašanja, ali so izpitna vprašanja avtorska dela. Pri vseh delih je treba paziti, da kroga avtorskih del ne širimo umetno, ne smemo pa jih avtomatično izločiti. Zaradi tega bo treba v vsakem posameznem primeru ocenjevati izpolnjenost osnovnih predpostavk avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah za namene izobraževanja določa izjeme od avtorske pravice. Uporaba avtorskih del je za namene izobraževanja prosta in avtorjevo dovoljenje za uporabo ni potrebno. Ob takšni uporabi pa je treba navesti vir in avtorstvo dela, saj se v nasprotnem primeru znajdemo na področju kršitev avtorskih pravic. Pri omejitvah gre za iskanje ravnotežja med interesi avtorja in družbenimi interesi do pretoka informacij in dostopa do znanja. Omejitve so dopustne le v razumni meri in v okviru predvidenega namena, primeri pa morajo biti določeni z zakonom. Prosta uporaba za namene pouka študentom dopušča uporabo avtorskih del, ne da bi se ti morali veliko ukvarjati z avtorskih pravom. Države članice Evropske unije pa ne določajo enakih omejitev avtorske pravice za namene izobraževanja, kot jih določa slovenski avtorski zakon.
Keywords: avtorska pravica, izobraževanje, izjeme od avtorske pravice, kršitve avtorskih pravic
Published in DKUM: 11.12.2020; Views: 1214; Downloads: 160
.pdf Full text (890,27 KB)

7.
Comparison of and demarcation between selected economic minor offences and economic criminal offences
Bojan Geršak, Borut Bratina, Andrej Srakar, 2015, original scientific article

Abstract: Purpose: In the article, we are discussing demarcations between selected economic minor offences and selected economic criminal offences: Fraud in Securities Trading; Abuse of Insider Information; Disclosure and Unauthorised Acquisition of Trade Secrets. By now, this topic has been given virtually no attention in legal literature. Criminal law theory has mainly addressed only the question of which criteria to use in order to recognise criminal offences amongst all unlawful actions, while on the other hand, law of minor offences has generally focused strictly on less serious unlawful actions. However, in practice, a certain action can sometimes correspond to the definition of both a criminal offence and a minor offence. Consequently, it is of the essence that the statutory elements of a particular unlawful action are precisely defined and clearly demarcated. Only this can ensure legal certainty that should be guaranteed to everyone already on the basis of the Constitution of the Republic of Slovenia. A problem arises if the statutory elements of a criminal offence and a minor offence completely overlap, which leads to legal uncertainty. Design/Methods/Approach: The research is based on a quantitative investigation in the course of which we conducted a survey in order to test our assumption. First, we used basic one sided t tests on the data from section 1 questions to try our general assumption. Afterwards, we designed three sets of factors using factor analysis in order to use them on questions from sections 2–6, 7 and 8. In the last part, we took all the designed variables and some other basic information on respondents and used them in regression models for analysis of factors that affect the opinion on adequacy of Slovenian legislation regarding sanctioning and prosecution of economic crime. Findings: With the research, we wished to obtain new knowledge on the adequate demarcation between selected economic minor offences and selected criminal offences. In practice, it is material that statutory elements of a particular unlawful action are clearly defined. On the basis of our findings we propose elimination of legal vacuum in which the chosen legal articles for minor economic offences and criminal offences overlap. Research Limitations / Implications: Limitations of the present article mostly relate to the availability of data and the willingness of state agencies for cooperation in the research. This relates to the quality of primary and secondary data, particularly to the issues related with consistency in data collection and data accuracy (unwillingness of the respondents to complete the survey and the problems of time and sectorial consistency in the definitions of individual statistical variables). Practical Implications: Results of the study can provide recommendations for the consequent changes in the studied legislation and clearer demarcation of legal articles on the chosen economic and criminal offences with the purpose of strengthening of respective legal protection. Namely, this is the only way to ensure legal certainty that should be guaranteed to everyone on the basis of the Constitution of the Republic of Slovenia. Originality/Value: Value of this article is in the empirical demonstration and normative arrangement of a specific field of law, i.e., the legislation in the field of sanctioning and prosecution of economic crime.
Keywords: economic criminal offences, economic minor offences, demarcation, legal certainty, unlawful actions
Published in DKUM: 16.04.2020; Views: 901; Downloads: 59
.pdf Full text (669,18 KB)
This document has many files! More...

8.
Varstvo osebnih podatkov v podjetju : Priročnik za mala in srednja podjetja
Jaka Premzel, Urban Kralj, Žiga Plavčak, Nejc Fir, 2019, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Človekova zasebnost je nedotakljiva (35. člen Ustave RS). Osebni podatki so del zasebnosti posameznika, zato je tudi njim zagotovljeno najvišje pravno varstvo. Razvoj sodobnih tehnologij in nenehno kopičenje podatkov pomeni resno grožnjo varstvu osebnih podatkov, saj se da do njih relativno enostavno dostopati in jih uporabljati za različne, velikokrat škodljive namene. Zakonodajalec Evropske unije je zato sprejel novo uredbo na področju varstva osebnih podatkov, ki je v veljavi od 28. 5. 2018. Njen namen je povečati varstvo osebnih podatkov v digitalni družbi. Določbe uredbe zavezujejo tudi slovenske gospodarske družbe in podjetnike, ki morajo izvajati politiko zasebnosti, usklajeno z novimi pravili.
Keywords: politika zasebnosti, GDPR, osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, podjetja
Published in DKUM: 13.12.2019; Views: 1858; Downloads: 184
URL Link to file

9.
Poslovanje v tujini prek stalne poslovne enote
Rebeka Dobaja, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kadar se podjetje želi pozicionirati na tujem trgu, je najpomembnejše slediti trem načelom, in sicer, prvič, če podjetje posluje izven domače države, obdavči dobiček doma, razen če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, drugič, če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, se lahko dobiček obdavči v tujini, vendar samo tisti del dobička, ki se lahko pripiše stalni poslovni enoti in tretjič, davek, ki je že plačan v tujini, ga ni treba več plačati doma in se prizna kot odbitek. Pomembno vlogo igrajo pri tem konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki jih države sklenejo med seboj, s tem pa se podjetja lahko izognejo dvojni davčni obveznosti in nemoteno poslujejo tako doma kot tudi v tujini. Nemalokrat se zgodi, da posamezne multinacionalke želijo izkoristiti davčne vrzeli, s tem pa pridobiti nekaj ugodnosti na račun zmanjšanja davčne obveznosti. Proti takim aktivnostim se aktivno bori OECD s projektom BEPS na čelu. Skozi 15 ukrepov predstavljajo rešitve, za omogočanje enakopravnega položaja vsem podjetjem.
Keywords: stalna poslovna enota, tujina, davek od dohodka pravnih oseb, projekt BEPS, mednarodne pogodbe
Published in DKUM: 23.07.2019; Views: 1384; Downloads: 202
.pdf Full text (557,54 KB)

10.
Uspešnost managerskih prevzemov družb (MBO) v Sloveniji in tujini
Petra Grah, 2019, doctoral dissertation

Abstract: V ZDA so se prevzemi družb pričeli že konec 19. stoletja, t. i. management buy out oz. prevzemi s strani managementa (v nadaljevanju MBO) pa sredi prejšnjega stoletja in se kasneje razširili tudi v druge države. Število MBO se je z leti povečevalo, njihova vrednost pa je naraščala vse do gospodarsko finančne krize leta 2008. Managerji prevzema večinoma ne financirajo z lastnimi sredstvi, temveč se zadolžujejo, pri čemer po navadi breme vračila posojila nosi ciljna družba. Velikokrat se zato zgodi, da ciljne družbe postanejo insolventne, kar se je dogajalo tudi v Sloveniji. V doktorski disertaciji proučujemo prevzemno zakonodajo v Sloveniji in tujini ter uspešnost oz. neuspešnost MBO v Sloveniji. Odgovoriti smo poskušali na ključno raziskovalno vprašanje, in sicer »Kaj je treba spremeniti v slovenski zakonodaji, da bodo MBO v Sloveniji uspešnejši, manjšinski delničarji in upniki še bolj zaščiteni, ciljne družbe pa se po izvedenem prevzemu ne bodo znašle v insolventnih postopkih in postopkih preventivnega prestrukturiranja?«. Na začetku doktorske disertacijo smo opredelili ključne pojme na področju prevzemov, MBO in prevzemov z zadolžitvijo, nato smo predstavili in opredelili različne prevzemne zakonodaje, analizirali metode in indikatorje, ki napovedujejo stečaj ali finančno prestrukturiranje družbe, na koncu pa izvedli raziskavo na področju MBO v Sloveniji. V Sloveniji je bilo na področju prevzemov in MBO opravljenih malo raziskav. Pozornost so namenjali predvsem motivom za prevzem družbe ter uspešnosti prevzemov glede na vrsto prevzema. V empiričnem delu smo se osredotočili na proučitev posameznih indikatorjev uspešnosti oz. neuspešnosti MBO in določanju uteži posameznim področjem in kazalnikom. Pri tem smo uporabili metodo analitičnega hierarhičnega procesa (v nadaljevanju AHP). Za vzorec smo uporabili triindvajset izbranih MBO v Sloveniji, jih razvrstili med uspešne oz. neuspešne MBO ter med seboj primerjali njihove rezultate. Nato smo s pomočjo izbranih indikatorjev predstavili, kateri indikatorji so se pojavili v primerih uspešnih oz. neuspešnih MBO v Sloveniji. V teoretičnem delu smo se osredotočili na prevzemno zakonodajo, ki se je v Sloveniji že velikokrat spremenila, vendar so izboljšave še vedno možne. Možnost izboljšav smo dokazovali z analizo in primerjavo različnih zakonodaj in predpisov v ZDA, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem. Osredotočili smo se predvsem na posebno obravnavanje v primeru MBO, delno ponudbo, zahtevo po razkritju informacij o financiranju ponudbe in o virih financiranja ponudbe, zahtevo o obveznem imenovanju neodvisnih strokovnjakov ter napovedi o dobičku, izkazih finančnih koristi in vrednotenju premoženja, ki jih pripravijo usposobljeni svetovalci. Na osnovi ugotovitev smo predlagali spremembo Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1), ki je usklajena z obstoječim pravnim redom, splošno veljavnimi načeli in predpisi Republike Slovenije in Evropske unije.
Keywords: prevzem, managerski odkup, prevzem z zadolžitvijo, zakonodaja, insolventnost, analitični hierarhični proces
Published in DKUM: 18.04.2019; Views: 2777; Downloads: 527
.pdf Full text (5,14 MB)

Search done in 0.52 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica