11. Analiza turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji in raziskava samooskrbe turističnih kmetij v Slovenskih goricahSara Golob, 2021, undergraduate thesis Abstract: Podeželski turizem postaja ena izmed najpomembnejših vrst slovenskega turizma. Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in teoretičnega dela, v katerem smo s strokovno in znanstveno literature opredelili teoretična izhodišča, kot so turizem, podeželski turizem, slovenske kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kmetije s turistično dopolnilno dejavnostjo, prehranska samooskrba ter območje raziskave (Slovenske gorice). V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer opravili smo anonimne spletne ankete s turističnimi kmetijami na območju Slovenskih goric. Po analizi spletnih anket smo opravili evalvacijo raziskave in ugotovili, da ima večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah turistično dejavnost registrirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer zato, ker tako dostopajo do dodatnega vira zaslužka, izboljšanega življenja na podeželju ter do možnosti za nove zaposlitve. Večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah se poslužuje prehranske samooskrbe, kljub temu da jim predstavlja večji finančni zalogaj kot kupovanje surovin in izdelkov v trgovinah ter pri lokalnih ponudnikih. Ugotovili smo tudi, da imajo z lastno pridelavo surovin in predelavo izdelkov dobre dosedanje izkušnje. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da prehranska samooskrba po mnenju anketirancev ni dovolj dobro vključena v ponudbo turističnih kmetij v Slovenskih goricah, vendar je vseeno dovolj dobro prepoznana kot ena izmed vodilnih lastnosti podeželskega turizma. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšavo prepoznavnosti in promocije prehranske samooskrbe na turističnih kmetijah v Slovenskih goricah.
Keywords: podeželski turizem, turistična kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji, prehranska samooskrba, Slovenske gorice
Published in DKUM: 26.11.2021; Views: 1323; Downloads: 196
 Full text (3,00 MB) |
12. Analiza ponudbe športnega turizma v Mestni občini Kranj in potencial za nadaljnji razvojKatja Medja, 2021, undergraduate thesis Abstract: Športni turizem je posebna oblika turizma, ki turiste spodbuja k rekreaciji, treniranju in sodelovanju v športnih igrah. Je vrsta turistične dejavnosti, usmerjena v ponudbo športnih dejavnosti, prireditev in objektov. Mestna občina Kranj se ponaša tudi z nazivom mesto športa, saj ponuja pestro športno infrastrukturo, različne športne dejavnosti tako za turiste kot tudi domačine ter dobro obiskane športne prireditve. V diplomskem delu smo analizirali ponudbo športnega turizma v Mestni občini Kranj. Predstavili smo osnovne pojme, ponudbo športnih objektov, športnih prireditev ter športnih dejavnosti, prav tako pa tudi namestitvene zmogljivosti, saj smo bili mnenja, da je to eden izmed večjih problemov za nadaljnji razvoj. S kvalitativno raziskavo v diplomskem delu ugotavljamo trenutno stanje športnega turizma v Mestni občini Kranj ter njen potencial za nadaljnji razvoj. Na podlagi dobljenih rezultatov smo podali predloge za razvoj športnega turizma v tej občini. Glavne ugotovitve so pokazale, kako intervjuvanci vidijo problem v razvoju športnega turizma, in sicer v premalo namestitvenih kapacitetah, slabi promociji Mestne občine Kranj ter slabem sodelovanju med akterji športnega turizma.
Keywords: športni turizem, analiza ponudbe, Mestna občina Kranj, potencial, razvoj
Published in DKUM: 16.07.2021; Views: 1293; Downloads: 195
Full text (2,91 MB) |
13. Proučitev aspektov apiturizma in oblikovanje turističnih produktov – vodenih doživetij za prepoznane ciljne skupine turistovSaša Kancler, 2020, undergraduate thesis Abstract: Apiturizem je oblika turizma, ki temelji na čebelarstvu in čebelarski dediščini. Kot razmeroma nova oblika se je apiturizem hitro razširil po Sloveniji in tudi širše. Ta oblika turizma je čedalje bolj popularna, saj sledi modernim trendom v turizmu, ki narekujejo, da morajo biti doživetja trajnostna, atraktivna, butična in morajo pripovedovati zgodbo. Zgodba čebelarstva je v Sloveniji zanimiva predvsem zaradi njegove bogate kulturne dediščine in kranjske sivke, kar daje Sloveniji možnost, da postane na področju apiturizma vodilna svetovna destinacija. Z raziskavo smo proučili vse aspekte apiturizma od ponudbe, segmentov turistov, njihovih motivov, odnosa lokalnih čebelarjev do zadovoljstva turistov, ki so apidoživetja že obiskali. Pridobili smo veliko koristnih podatkov, ki nam dajejo globlji vpogled v apiturizem, hkrati pa služijo kot osnova za oblikovanje turističnih produktov. S poznavanjem vseh omenjenih aspektov apiturizma imamo možnost ponudbo apidoživetij nadgrajevati in dopolnjevati tam, kjer je to najbolj potrebno, da izpolnimo poslanstvo apiturizma – ozaveščanje.
Keywords: turizem, čebelarstvo, apiturizem, trajnostni razvoj turizma, turizem na podeželju
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 1619; Downloads: 287
Full text (1,78 MB) |
14. Analiza čebelarskega turizma in njegovo vključevanje v turistično ponudbo Bele krajineLidija Kočevar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Čebelarstvo ima v Sloveniji že dolgo in ustaljeno tradicijo. Navdihuje našo kulinariko, arhitekturo, kozmetiko, medicino in umetnost, ki svoj navdih mnogokrat najdejo v čebeljih pridelkih. Zaradi butičnosti čebelarske ponudbe pa so le-ti velikokrat prezrti in potisnjeni na rob. V Sloveniji se v zadnjih nekaj letih uveljavlja nova smer turistične ponudbe, in sicer čebelarski turizem oz. apiturizem, ki postavlja bogato slovensko apikulturo v ospredje in jo ponuja slehernemu turistu. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo s pomočjo strokovne literature opredelili čebelarstvo kot kmetijsko dejavnost, primerjali smo čebelarstvo po svetu in v Sloveniji ter podrobneje raziskali apiturizem in turistično ponudbo Bele krajine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki, ki so v občinah Bele krajine zadolženi za turizem, s čebelarji, ki so vključeni v apiturizem, in s čebelarji, ki ne sodelujejo v apiturizmu na območju Bele krajine. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za boljše vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in pripravili zasnovo integralnega turističnega produkta, ki upošteva tudi čebelarstvo. Glavne ugotovitve kažejo, da intervjuvanci prepoznavajo široke možnosti za vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in da regija Bele krajine potrebuje integralni turistični proizvod, ki bi čebelarstvo približal obiskovalcu.
Keywords: čebelarji, turizem, Bela krajina, vključevanje, apiturizem
Published in DKUM: 12.11.2020; Views: 1379; Downloads: 333
Full text (1,52 MB) |
15. Analiza učinkovitosti turističnih kmetij v sloveniji z uporabo analitičnega hierarhičnega procesa (ahp) in analize ovojnice podatkov (dea)«.Boris Prevolšek, 2020, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo ocenili tehnično učinkovitost turističnih kmetij v Sloveniji s pomočjo metode analitični hieararhični proces (AHP) in analiza ovojnice podatkov (DEA). Na podlagi šestih vhodov in štirih izhodov smo razvili šest različnih modelov za oceno učinkovitosti turističnih kmetij. Z uporabo metode DEA smo razvili vhodno in izhodno usmerjena BCC in CCR model, z metodo AHP pa najprej model, ki je vključeval enake kriterije kot DEA modeli, v drugi AHP model pa smo vključili še dodatne, nenumerične kriterije in s tem nadgradili metodo DEA. Rezultati modelov so pokazali, da obstajajo možne izboljšave na vseh nivojih učinkovitosti, kot tudi na kriterijih dodatne ponudbe turističnih kmetij, ki so bile analizirane v AHP modelu z dodatnimi kriteriji. Glede na ocenjeno učinkovitost se je rangiranje turističnih kmetij razlikovalo glede na obe metodi. Znotraj skupine kmetij, ki so bile z DEA ocenjene kot učinkovite, je model AHP omogočil natančnejše rangiranje.
Keywords: tehnična učinkovitost, turistične kmetije, AHP ‒ analitični hierarhični proces, DEA ‒ analiza ovojnice podatkov
Published in DKUM: 06.11.2020; Views: 2109; Downloads: 198
Full text (1,90 MB) |
16. Sport kao motiv za posjet UmagaKarla Cvetković, 2020, undergraduate thesis Abstract: Motivi za putovanje se razlikuju od ljudskih potreba do karakteristika pojedine destinacije. Rijetko je samo jedan razlog putovanja, iako jedan motiv može igrati dominantnu ulogu u putovanju ili je jedna motivacija presudna za odabir odredišta. Kada govorimo o destinaciji Umag smještenoj na jadranskoj obali Hrvatske možemo zaključiti da posjetiteljima nudi mnogo motiva za posjet: sunce i more, povijesna baština, kultura, gastronomija, sportske manifestacije i drugo. Naziva se i Gradom sporta i turizma, koji su u današnje vrijeme dvije međufunkcionalne pojave iz kojih proizlazi novi oblik turizma – sportski turizam. Ne postoji točna definicija ove vrste turizma no možemo razlikovati posjetitelje koji aktivno sudjeluju u sportskim aktivnostima i one koji dolaze gledati sportske događaje. Sportski turizam u današnje vrijeme sve je popularniji, a sport predstavlja jedan od vodećih izvora prihoda turističkih destinacija. Glede na ljestvicu motiva, u ovom diplomskom radu došli smo do podataka da se sport nalazi iza sunca i mora a ispred kulture. Prema istraživanjima doznali smo da je svjetski teniski turnir ATP Croatia glavni razlog za turističko putovanje u Umagu za vrijeme trajanja turnira.
Keywords: motiv, motivacija, destinacija, sport, sportski turizam
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1223; Downloads: 108
Full text (1,26 MB) |
17. Kulturna dediščina Šentjurja kot potencial za razvoj trajnostnega turizmaAnja Jevšinek, 2020, undergraduate thesis Abstract: Občina Šentjur je ena izmed večjih slovenskih občin, s pestro naravno in kulturno dediščino. Le-ta pa je pomembna za razvoj trajnostnega turizma na obravnavanem območju. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled obstoječe literature, kjer smo v poglavjih obdelali ključne pojme diplomskega dela. Predstavili smo občino Šentjur ter na kratko opisali obstoječo kulturno dediščino, opisali pa smo tudi obstoječo turistično ponudbo. S pomočjo SWOT analize smo v teoretičnem delu naredili primerjavo destinacij Šentjur in Solčavsko.
Zadali smo si pet temeljnih raziskovalnih vprašanj. S pomočjo metode intervjuja smo na terenu raziskovali stališča različnih deležnikov. Opravili smo šest intervjujev, ter tako dobili jasnejšo sliko stanja turizma na obravnavanem območju. S pomočjo rezultatov empiričnega dela smo kasneje zastavili vizijo, ter podali predloge in usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj destinacije.
Keywords: kulturna dediščina, trajnostni turizem, turistična destinacija, občina Šentjur
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1400; Downloads: 186
Full text (2,12 MB) |
18. Vključevanje temačne dediščine v sodobno turistično ponudbo mestne občine mariborKatja Raušl, 2020, undergraduate thesis Abstract: Temačni turizem je oblika turizma, ki temelji na obiskovanju krajev, povezanih s smrtjo, nasiljem, trpljenjem ali nesrečami. Človeška fascinacija s smrtjo ni nič novega, saj jo spremljamo že od antičnih časov. Danes je veliko produktov zabaviščne industrije, na primer iger, filmov in serij, še vedno oblikovanih okrog tematike smrti kot nekakšne gonilne sile človeštva. V sodobnem temačnem turizmu govorimo o različnih motivih, zakaj se obiskovalci odločajo za takšne vrste potovanj, ki primarno izhajajo iz želje po srečanju s smrtjo, kar lahko razumemo na več načinov. V tem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se je temačni turizem po svetu razvijal skozi čas, kako razširjen in pomemben del turistične dejavnosti predstavlja v Sloveniji ter kako razširjen je na območju Mestne občine Maribor. Osredotočili smo se na temačne dogodke, ki so skozi stoletja bogate zgodovine v Mariboru pustili svoj pečat. Opisali smo zgodbe, ki so na te dogodke navezane, ter na podlagi ugotovljenega osnovali turistični produkt.
Keywords: temačni turizem, temačne zgodbe, vojna, smrt, čarovnice, pokopališča, nadnaravno, poboji, bitke, Maribor
Published in DKUM: 02.11.2020; Views: 1482; Downloads: 267
Full text (1,79 MB) |
19. Žganjekuha kot dopolnilna dejavnost na kmetiji in njen potencial vključevanja v turistično ponudbo Obsotelja in Kozjanskega.Laura Lupše, 2019, undergraduate thesis Abstract: Kuhanje žganja je bilo v preteklosti prisotno skoraj na vsaki slovenski kmetiji. Sčasoma se je omenjena aktivnost začela opuščati, danes pa se zaradi visokih stroškov in administracije le redke kmetije ukvarjajo z žganjekuho. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo s pomočjo strokovne literature opredelili dopolnilne dejavnosti na kmetiji, žganjekuho, celoten postopek pridobivanja žganja, destilacijske naprave in turistično ponudbo Obsotelja in Kozjanskega. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki, ki so v občinah Obsotelja in Kozjanskega zadolženi za turizem, registriranimi ponudniki žganjekuhe in neregistriranimi proizvajalci žganjekuhe na območju Obsotelja in Kozjanskega. Skozi diplomsko delo smo predstavili možnosti za vključevanje žganjekuhe na omenjenem območju. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za boljše vključevanje žganjekuhe v turistično ponudbo in pripravili zasnovo integralnega turističnega produkta, ki vključuje žganjekuho. Glavne ugotovitve so pokazale, da intervjuvanci prepoznajo potencial v vključevanju žganjekuhe v turistično ponudbo in da območje Obsotelja in Kozjanskega potrebuje integralni turistični produkt, ki bi bil povezan s prikazovanjem starih kmečkih opravil in znanj.
Keywords: turizem, Obsotelje in Kozjansko, turistični ponudniki, žganjekuha, vključevanje.
Published in DKUM: 17.10.2019; Views: 2104; Downloads: 485
Full text (1,22 MB) |
20. Analiza destinacije »Laško – sotočje dobrega« in povezovanja tamkajšnjih turističnih ponudnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaŽiga Zdovc, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava turistično dejavnost v Sloveniji, predvsem na ravni lokalne turistične destinacije, ki je v našem primeru občina Laško. V procesu analiziranja destinacije »Laško – sotočje dobrega« smo se osredotočili na turistične ponudnike in specifiko destinacijskega povezovanja in sodelovanja. Rezultati so pokazali, kako pomemben je dejavnik turizma za občino Laško, predvsem glede nadaljnjega razvoja (prisotnost potencialov) ter pozicioniranja na trgu kot trajnostne (zelene) destinacije, ki privablja kvalitetne goste (gostje, ki podpirajo trajnostne oblike turizma, ne obremenjujejo lokalnega okolja, zahtevajo avtentično storitev itd.). V sklopu terenske raziskave smo ugotovili, da je povezovanje med ponudniki in ustvarjalci lokalne politike (občino) oz. destinacijsko organizacijo (STIK) v povprečju slabo. Skoraj polovica ponudnikov meni, da je STIK slab poslovni partner, sploh do manjših ponudnikov. Na drugi strani pa je povezovanje in sodelovanje med ponudnikov dobro, a obstaja še veliko potenciala za razvoj. Sklepamo, da je turizem prihodnost občine Laško, saj ima vse potenciale in možnosti za razvoj ponudbe, ki jih določajo sodobni trendi turistične dejavnosti. Destinacijsko povezovanje predstavlja v sedanjosti še priložnost, ob nepravilnem in ne turističnem delovanju deležnikov destinacije (občina, ponudniki, lokalne skupnosti itd.) pa bo postalo slabost ali celo nevarnost.
Keywords: Turizem, občina Laško, destinacija, turistični ponudniki, povezovanje.
Published in DKUM: 16.05.2019; Views: 1484; Downloads: 165
Full text (822,48 KB) |
