| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Mesenchymal stem cells isolated from paediatric paravertebral adipose tissue show strong osteogenic potential
Jan Rožanc, Lidija Gradišnik, Tomaž Velnar, Minja Gregorič, Marko Milojević, Boštjan Vihar, Boris Gole, Uroš Maver, 2022, original scientific article

Abstract: Mesenchymal stem cells (MSCs) represent the basis of novel clinical concepts in cellular therapy and tissue regeneration. Therefore, the isolation of MSCs from various tissues has become an important endeavour for stem cell biobanking and the development of regenerative therapies. Paravertebral adipose tissue is readily exposed during spinal procedures in children and could be a viable source of stem cells for therapeutic applications. Here, we describe the first case of MSCs isolated from paravertebral adipose tissue (PV-ADMSCs), obtained during a routine spinal surgery on a child. Using quantitative real-time PCR and flow cytometry, we show that PV-ADMSCs have different levels of stem marker expression compared to the MSCs from other sources while having the highest proliferation rate. Furthermore, we evaluate the multipotency of PV-ADMSCs by the three-lineage (adipogenic, osteogenic and chondrogenic) differentiation and compare it to the multipotency of MSCs from other sources. It was found that the PV-ADMSCs have a strong osteogenic potential in particular. Taken together, our data indicate that PV-ADMSCs meet the criteria for successful cell therapy, defined by the International Society for Cellular Therapy (ISCT), and thus, could provide a source of MSCs that is relatively easy to isolate and expand in culture. Due to their strong osteogenic potential, these cells provide a promising basis, especially for orthopaedic applications.
Keywords: mesenchymal stem cells, paediatric surgery, paravertebral adipose tissue, regenerative medicine, stem marker expression, osteogenic potential, differentiation
Published in DKUM: 16.12.2024; Views: 0; Downloads: 5
.pdf Full text (3,70 MB)
This document has many files! More...

2.
Single-cell transcriptomic and targeted genomic profiling adjusted for inflammation and therapy bias reveal CRTAM and PLCB1 as novel hub genes for anti-tumor necrosis factor alpha therapy response in Crohn’s disease
Mario Gorenjak, Boris Gole, Larisa Goričan, Gregor Jezernik, Uršula Prosenc Zmrzljak, Cvetka Pernat Drobež, Pavel Skok, Uroš Potočnik, 2024, original scientific article

Abstract: The lack of reliable biomarkers in response to anti-TNFα biologicals hinders personalized therapy for Crohn’s disease (CD) patients. The motivation behind our study is to shift the paradigm of anti-TNFα biomarker discovery toward specific immune cell sub-populations using single-cell RNA sequencing and an innovative approach designed to uncover PBMCs gene expression signals, which may be masked due to the treatment or ongoing inflammation; Methods: The singlecell RNA sequencing was performed on PBMC samples from CD patients either naïve to biological therapy, in remission while on adalimumab, or while on ustekinumab but previously non-responsive to adalimumab. Sieves for stringent downstream gene selection consisted of gene ontology and independent cohort genomic profiling. Replication and meta-analyses were performed using publicly available raw RNA sequencing files of sorted immune cells and an association analysis summary. Machine learning, Mendelian randomization, and oligogenic risk score methods were deployed to validate DEGs highly relevant to anti-TNFα therapy response; Results: This study found PLCB1 in CD4+ T cells and CRTAM in double-negative T cells, which met the stringent statistical thresholds throughout the analyses. An additional assessment proved causal inference of both genes in response to anti-TNFα therapy; Conclusions: This study, jointly with an innovative design, uncovered novel candidate genes in the anti-TNFα response landscape of CD, potentially obscured by therapy or inflammation.
Keywords: inflammatory bowel diseases, Crohn’s disease, tumor necrosis factor alpha, adalimumab, single-cell gene expression analysis
Published in DKUM: 10.12.2024; Views: 0; Downloads: 3
.pdf Full text (7,36 MB)
This document has many files! More...

3.
Cleavage-mediated regulation of Myd88 signaling by inflammasome-activated caspase-1
Monika Avbelj, Iva Hafner Bratkovič, Duško Lainšček, Mateja Manček Keber, Tina Tinkara Peternelj, Gabriela Panter, Steven P. Treon, Boris Gole, Uroš Potočnik, Roman Jerala, 2022, original scientific article

Abstract: Coordination among multiple signaling pathways ensures an appropriate immune response, where a signaling pathway may impair or augment another signaling pathway. Here, we report a negative feedback regulation of signaling through the key innate immune mediator MyD88 by inflammasome-activated caspase-1. NLRP3 inflammasome activation impaired agonist- or infection-induced TLR signaling and cytokine production through the proteolytic cleavage of MyD88 by caspase-1. Site-specific mutagenesis was used to identify caspase-1 cleavage site within MyD88 intermediary segment. Different cleavage site location within MyD88 defined the functional consequences of MyD88 cleavage between mouse and human cells. LPS/monosodium urate–induced mouse inflammation model corroborated the physiological role of this mechanism of regulation, that could be reversed by chemical inhibition of NLRP3. While Toll/interleukin-1 receptor (TIR) domain released by MyD88 cleavage additionally contributed to the inhibition of signaling, Waldenström’s macroglobulinemia associated MyD88L265P mutation is able to evade the caspase-1-mediated inhibition of MyD88 signaling through the ability of its TIRL265P domain to recruit full length MyD88 and facilitate signaling. The characterization of this mechanism reveals an additional layer of innate immunity regulation.
Keywords: Myeloid differentiation factor 88, Myd88, caspase-1, inflammasomes, regulation, innate immunity, inflammation
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 561; Downloads: 43
.pdf Full text (12,17 MB)
This document has many files! More...

4.
Vpliv izražanja mmd na odzivnost monocitov in makrofagov na adalimumab in vitro : magistrsko delo
Adriana Kralj, 2023, master's thesis

Abstract: Parodontoza je pogosta vnetna bolezen, ki lahko vpliva na slabšo odzivanje bolnikov s sistemskimi boleznimi, kot je revmatoidni artritis, na biološko zdravilo adalimumab. Ugotovljeno je bilo, da stopnja revmatoidnega artritisa korelira z ravnijo izražanja MMD gena v makrofagih izoliranih iz sinovialne tekočine vnetih sklepov. Poleg tega stopnja izražanja MMD vpliva na klinični odziv bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo na adalimumab. V magistrskem delu smo se odločili preveriti, kako se monociti in iz njih in vitro diferencirani makrofagi bolnikov s parodontozo odzivajo na biološko zdravilo adalimumab ter kakšno vlogo ima pri tem ekspresija MMD. Pri monocitih in iz njih diferenciranih makrofagih smo simulirali vnetje z dodatkom LPS in zdravljenje vnetja s komercialnim biološkim zdravilom adalimumab, ter preverili izražanje vnetnih genov IL1B, IL6 in TNFα. Adalimumab je učinkovito zavrl izražanje genov IL1B in IL6, ki v signalni kaskadi ležita nižje od TNFα, čeprav v primeru IL6 samo za monocite. Na izražanje TNFα dodatek adalimumaba ni imel vpliva. V magistrskem delu nismo dokazali vpliva MMD na učinkovitost adalimumaba pri zaviranju TNFα. Vendar zaradi teh ugotovitev ne moremo ovreči njegove potencialne vloge pri vplivu na učinkovitost adalimumaba, saj je potrebno izvesti še veliko raziskav s spremenjenimi eksperimentalnimi pogoji in tako potrditi ali ovreči vlogo MMD pri neučinkovitosti adalimumaba in s tem pripomoči k izboljšanju zdravljenja vnetnih bolezni.
Keywords: MMD, parodontoza, vnetni citokini, adalimumab, monociti, makrofagi, in vitro diferenciacija, in vitro vnetje, TNFα
Published in DKUM: 20.04.2023; Views: 588; Downloads: 76
.pdf Full text (2,80 MB)

5.
Razvoj humanega sferoidnega 3-dimenzionalnega celičnega modela za testiranje učinkovin za zdravljenje raka glave in vratu na principu zaviranja matičnih celic raka
Larisa Goričan, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Za ponovitve tumorjev in razvoj oddaljenih metastaz so odgovorne na primarno zdravljenje odporne celice raka z izvornimi lastnostmi, ti. matične celice raka (MCR). MCR predstavljajo kritično podskupino rakastih celic, ki imajo sposobnost samoobnavljanja in diferenciacije ter ohranjajo tumor tudi po tem, ko primarno zdravljenje uniči večino preostalih celic tumorja. Omenjena spoznanja so vodila v iskanje terapij, ciljanih na MCR. Zaradi potrebe po terapijah ciljanih na MCR in njihove redkosti v primarnih tkivih je narasla potreba po modelu za obogatitev MCR, ki bi omogočil obogatitev MCR ter hkrati dopuščal proučevanje učinkovin z aktivnostjo usmerjeno proti MCR z analizami visokozmogljivih presejalnih testov (VPT). V ta namen smo v sklopu doktorske naloge iz komercialne epitelne celične linije PCKGV razvili humani sferoidni tri-dimenzionalni (3D) celični model (SM) obogaten za MCR, primeren za testiranje aktivnih učinkovin za zdravljenje PCKGV. Omenjeni sferoidni model združuje prednosti in zaobide omejitve dveh trenutno najpogosteje uporabljanih tehnik nasajanja sferoidov, kulture prosto-plavajočih sfer (oz. model tumorske sfere) in modela večceličnega tumorskega sferoida (MVTS). Podobno kot v modelu prostoplavajočih sfer, smo v SM uporabili medij za spodbujanje in ohranjanje matičnosti. Slednji za razliko od običajnega medija ne vsebuje seruma ploda goveda (»fetal bovine serum« - FBS), znanega sprožilca diferenciacije, ter je dopolnjen z več dejavniki, ki spodbujajo rast matičnih celic (osnovni fibroblastni rastni faktor, epidermalni rastni faktor, sestavljen komercialni pripravek, im. B-27). Za razvoj SM smo uporabili komercialno dostopno, stabilno celično linijo, ki za razliko od primarnih celičnih kultur, omogoča izvedbo dalj časa trajajočih eksperimentov, ponovitve posameznih eksperimentov, ne zahteva invazivnih metod pridobivanja, prav tako pa omogoča uporaba takšnih linij večjo primerljivost rezultatov med različnimi raziskovalnimi skupinami / eksperimenti. Podobno kot v MVTS smo za nasaditev SM uporabili mikrotitrsko ploščico z zaobljenim dnom in neoprijemljivo podlago, ter večjo koncentracijo celic nasadili na posamezno jamico in ploščico po nasaditvi zavrteli. Omenjeno je omogočilo generacijo celične mase in kasneje kompaktnega sferoida. Razviti SM smo primerjali z adherentno celično kulturo in MVTS, pri čemer je SM pokazal večjo obogatitev markerjev matičnosti, tako na transkripcijskem, kot proteinskem nivoju. Nadalje smo s pomočjo tretiranja sferoidov z diferenciacijskim medijem z dodano retinojsko kislino (»all-trans retionic acid« - ATRA) uspeli izbrati nabor specifičnih kazalcev za zaznavo MCR-diferenciacijskega učinka. Eksperiment z ATRA potrjuje občutljivost SM na delovanje učinkovin in njegovo uporabnost za detekcijo aktivnosti učinkovin z delovanjem proti MCR na treh različnih nivojih, tj. transkripcijskem, proteinskem in na nivoju celičnega cikla. V končnem eksperimentu s peptidnimi frakcijami kostnega mozga smo na SM uspeli identificirati šest frakcij s statističnim trendom zvišanja/ znižanja ekspresije enega ali več markerjev matičnosti. V doktorski nalogi razviti SM za obogatitev matičnih celic raka predstavlja kompromis med kompleksnostjo tumorja in preprostostjo protokola. Je primer preprostega modela sferoidov, ki ga tvori samo ena vrsta celic. Čeprav ne zajame kompleksnosti pravega tumorja, zagotavlja visoko obogatitev MCR ter zaradi enostavne vzpostavitve modela, uniformnosti, kratkega časa gojenja in prostorske ločitve sferoidov, ki omogoča dodajanje ene same aktivne sestavine posameznemu sferoidu, omogoča identifikacijo učinkovin z aktivnostjo proti MCR v analizah VPT. Takšen preprost model omogoča cenejšo identifikacijo prvih spojin in zožitev izbora učinkovin za nadaljnjo validacijo v bolj kompleksnih in dragih sferoidnih ali živalskih modelih.
Keywords: Ploščatocelični karcinom glave in vratu, matične celice raka, 3D / sferoidna kultura / model, visokozmogljivi presejalni testi, učinkovine z delovanjem proti matičnim celicam raka, retinojska kislina, markerji matičnosti
Published in DKUM: 27.11.2020; Views: 1399; Downloads: 143
.pdf Full text (3,81 MB)

6.
Biooznačevalci za napoved odziva na vedolizumab pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Lara Metlika, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Eno izmed obetavnejših bioloških zdravil za zdravljenje kronične vnetne bolezni je biološko zdravilo vedolizumab. Na žalost je neodziv na terapijo še vedno prisoten pri 1/3 bolnikov. Natančna napoved odzivnosti pred začetkom terapije bi bila zato zelo pomembna. V diplomskem delu je prikazan sistematski pregled literature. Iskanje PubMed je bilo izvedeno z vnaprej določenimi ključnimi besedami in izrazi, da se ugotovijo ustrezne študije o napovedovalcih odziva. V rezultatih so prikazani dobljeni tipi markerjev; proteinski, klinični, v povezavi z koncentracijo ter na ravni mRNA, ter medsebojne primerjave različnih vrednosti. Bolniki s hudo boleznijo ali predhodno izpostavljenostjo anti-TNF terapiji se manj verjetno odzovejo na vedolizumab. Prav tako so zanimivi proteinski markerji C-reaktiven protein, raven albumina ter fekalnega kalprotektina. Zaključimo, da je v prihodnje potrebnih še več študij ter bolj sistematičen pristop k iskanju biomarkerjev.
Keywords: kronična vnetna črevesna bolezen, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, vedolizumab, odziv, in napovedovalci odziva
Published in DKUM: 13.10.2020; Views: 1784; Downloads: 95
.pdf Full text (1,20 MB)

7.
Citotoksičnost in učinkovitost C87- inhibitorja tumorje - nekrotizirajočega faktorja alfa na humanih celičnih linijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Adriana Kralj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Bolezni, povezane s prekomernim izločanjem vnetnega citokina TNF-α, v razvitih državah predstavljajo vedno večji problem. Slaba lastnost zdravil, kot so monoklonska protitelesa (infliksimab, adalimumab in golimumab), certolizumab pegol in etanercept, ki se trenutno uporabljajo za zdravljenje teh bolezni, so različne kožne reakcije, vpliv na plodnost in potek nosečnosti, imunogenost, povečanje možnosti za nastanek kožnega raka ter visoki stroški proizvodnje. Posledično se iščejo cenejši in enako učinkoviti računalniško načrtovani mali molekularni inhibitorji TNF-α, ki so se v zadnjih letih izkazali kot potencialna rešitev tega problema. K tem računalniško načrtovanim majhnim molekularnim inhibitorjem spada tudi inhibitor C87. Inhibitor C87 so testirali na mišjih modelih s hepatitisom in ugotovili, da učinkovito inhibira TNF-α ter poveča preživetje živali. V diplomskem delu smo se odločili za preizkus inhibitorja C87 na izbrani humani celični liniji, da bi ugotovili, če obstaja dovolj velika koncentracija C87, ki ni citotoksična in ki inhibira TNF-α. Glede na rezultate smo potrdili oz. ovrgli njegov potencial kot biološko zdravilo za vnetne bolezni. Najprej smo za potrebe eksperimenta s TNF-α in C87 optimizirali eksperimentalne pogoje za uporabljene humane celične linije različnih izvorov (imunske celice, epitelne celice in celice vratu ter glave), kar pomeni, da smo posebej za adherentne in suspenzijske humane celične linije z MTT metodo določili število celic, pri katerih je bila celična viabilnost glede na koncentracijo celic najvišja. Določili smo tudi najvišje koncentracije C87, ki niso citotoksične, za vsako uporabljeno humano celično linijo posebej. V nadaljnjih eksperimentih smo se odločili uporabiti eno celično linijo, v našem primeru je to bila celična linija Jurkat, na kateri smo izvedli eksperiment s TNF-α in C87 in na podlagi katere smo izbrali koncentracijo TNF-α. Glede na rezultate eksperimenta s TNF-α in C87 smo dognali, da koncentracija 250 nM neučinkovito zavira TNF-α koncentracije 10 ng/mL. Sklenili smo, da C87 v koncentraciji 250 nM ne predstavlja potenciala za biološko zdravilo za zdravljenje boleznih, kjer je povečano delovanje TNF-α.
Keywords: TNF-α, C87, vnetne bolezni, inhibitorji TNF-α, imortalizirane humane celične linije
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 1073; Downloads: 96
.pdf Full text (1,44 MB)

8.
Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica