| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Posttravmatska stresna motnja pri otrocih - žrtvah spolnega nasilja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Hanna Rotar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen diplomskega dela je preučiti povezavo med spolnim nasiljem in duševno motnjo, imenovano posttravmatska stresna motnja. V diplomskem delu je opisano, kaj je spolno nasilje, spolno nasilje nad otroki in kaj so značilnosti posttravmatske stresne motnje. Razloženo je, zakaj po travmatičnem dogodku žrtve razvijejo posttravmatsko stresno motnjo. Za razumevanje zapletene tematike je v diplomskem delu podrobneje razloženo, kako pogosto in na kakšne načine doživljajo spolno nasilje ljudje po celem svetu, še posebej pa je delo osredotočeno na otroško populacijo. Opisane so posledice spolnega nasilja oziroma zlorabe na otroke in kako spolno zlorabo pri otrocih prepoznamo ter zdravimo. Narejena je tudi primerjava med simptomi in diagnostičnimi kriteriji posttravmatske stresne motnje pri odraslih in otrocih. Po pregledu literature se je pokazalo, da je spolno nasilje res zelo pogost svetovni problem, ki je žal velikokrat spregledan. Posttravmatska stresna motnja pri otrocih je zelo pogost pojav, ko doživijo travmo zaradi spolnega nasilja. Večkrat jo doživljajo deklice kot dečki, na splošno pa so za pojav posttravmatske stresne motnje bolj ogroženi otroci kot odrasli. Seveda motnje ne bodo razvili vsi posamezniki, ki doživijo travmatično izkušnjo. Ravno zato so razloženi tudi dejavniki tveganja, ki vplivajo na pogostost motnje. Opisano pa je tudi, kakšne posledice imata spolno nasilje in posttravmatska stresna motnja na odraslost, še posebej je opisan vpliv na intimnost.
Keywords: travma, spolna zloraba, otroci, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 516; Downloads: 77
.pdf Full text (1,23 MB)

2.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Keywords: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 1157; Downloads: 134
.pdf Full text (5,98 MB)

3.
Vpliv certifikata družini prijazno podjetje na zaposlene v podjetju x
Tina Rotar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na problematiko usklajevanja dela in družine. Zanimal nas je predvsem vpliv vpeljave certifikata Družini prijazno podjetje na lažje usklajevanje tako delovnih kot družinskih obveznosti. V teoretičnem delu smo predstavili obe področji življenja, tako delo kot družino, konflikt kot predhodnik usklajevanja ter kaj in kdo pravzaprav vpliva na uspešno usklajevanje dela ter družine. Naprej smo se dotaknili opisa certifikata Družini prijazno podjetje, kako ga podjetje pridobi ter na kakšen način ga vpelje v podjetje oziroma preko katerih ukrepov podjetje lahko zaposlenim olajša situacijo. V empiričnem delu smo preko anketnega vprašalnika raziskovali, kakšni so odzivi zaposlenih na izvajanje ukrepov ter koliko in kateri ukrepi jim pravzaprav najbolj koristijo pri lažjem usklajevanju dela in družine.
Keywords: Delo in družina, družinsko življenje, delovno življenje, certifikat Družini prijazno podjetje, usklajevanje dela in družine
Published in DKUM: 15.01.2020; Views: 1136; Downloads: 135
.pdf Full text (775,76 KB)

4.
Sprejetost pacientov s shizofrenijo v družbenem okolju
Jan Rotar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Shizofrenija je ena izmed bolj stigmatiziranih bolezni. V diplomskem delu smo ugotavljali v kolikšni meri je socialna distanca pacientov s shizofrenijo posledica prepričanj in stereotipov o sami bolezni. Opredelili smo tudi kako demografija anketirancev vpliva na sprejetost pacientov s shizofrenijo. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Raziskava je bila izvedena preko spletnega portala 1ka spletne ankete. Zbiranje rezultatov je potekalo v prvem tednu novembra 2018. Anketa je zajemala 12 vprašanj. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali v računalniškem programu IBM SPSS. Rezultati: V anketi je sodelovalo 908 oseb iz celotne Slovenije, od tega 436 (48 %) moških in 472 (52 %) žensk. Četrtina anketiranih poroča negativno prikazovanje shizofrenije v medijih. Le 50 (5,5 %) anketiranih je mnenja, da so pacienti s shizofrenijo nevarni. Izražanje socialne distance se je večalo s stopnjevanjem k tesnejši interakciji in stikom s pacientom. Najvišje izražena socialna distanca se je pokazala pri 390 (43 %) anketirancih, ki se ne bi poročili s pacientom, ki ima shizofrenijo. Diskusija in zaključek: Seznanjenost o duševni motnji shizofreniji je površna zato priporočamo spodbujanje promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj po Sloveniji za zmanjšanje stigmatizacije do pacientov s shizofrenijo.
Keywords: shizofrenija, socialno okolje, stigma, socialna distanca, družben odnos
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1555; Downloads: 235
.pdf Full text (1,43 MB)

5.
Obravnava pacienta z duševno motnjo v nadzorovani obravnavi
Manuela Rotar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes se z duševno motnjo srečuje veliko ljudi in njihovo število z vsakim letom narašča, saj na razvoj duševne motnje vplivajo različni dejavniki. Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo ima možnost obravnave v nadzorovani obravnavi, ki se izvaja na osnovi sklepa sodišča in je pod nadzorom psihiatrične bolnišnice. Obravnava poteka v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice, v domačem okolju osebe. V diplomskem delu smo predstavili posebnosti in prednosti obravnave ter najpogostejše duševne motnje, ki se obravnavajo v nadzorovani obravnavi. Poudarili smo tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje, in ugotavljali, ali obstajajo pomanjkljivosti in slabosti vodenja bolnika v okviru nadzorovane obravnave. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili na osnovi že obstoječih pisnih virov domače in tuje strokovne literature. Ugotovili smo, da so najpogosteje obravnavane duševne motnje v nadzorovani obravnavi shizofrenija, trajne blodnjave motnje, shizoafektivna motnja, bipolarna afektivna motnja in ponavljajoča se depresivna motnja. Ker nadzorovana obravnava poteka v domačem okolju, pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti in k večji samozavesti obravnavanega bolnika. Po drugi strani pa obravnava poseže v bolnikove pravice, glede prostovoljnega zdravljenja oziroma obravnave.
Keywords: Zakon o duševnem zdravju, nadzorovana obravnava, skupnostna obravnava, koordinator nadzorovane obravnave, huda in ponavljajoča se duševna motnja.
Published in DKUM: 04.06.2018; Views: 2955; Downloads: 353
.pdf Full text (929,58 KB)

6.
Individualni pouk in načini poučevanja učiteljev flavte na posameznih učnih stopnjah v glasbeni šoli
Ana Kavčič Pucihar, Branka Rotar Pance, 2017, original scientific article

Abstract: V prispevku obravnavamo individualni pouk inštrumenta v glasbeni šoli. Kontekstualno predstavljamo nekatere novosti kurikularne prenove na področju pihal. Pri individualnem pouku inštrumenta so pomembni odnos med učiteljem in učencem, njune interakcije in transfer znanj. Učni proces sistematično opredeljujejo učne stopnje od predstavitve nove snovi do preverjanja usvojenih znanj. V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave o načinih poučevanja učiteljev flavte (N = 78) na posameznih učnih stopnjah pri individualnem pouku v glasbeni šoli. Proučevali smo obravnavo novih učnih vsebin, ponavljanje in utrjevanje vsebin pri pouku, vključevanje in vlogo učiteljevih povratnih informacij, spremljanje domačega vadenja učencev ter formativno preverjanje in ocenjevanje v razredu med šolskim letom.
Keywords: glasbena vzgoja, glasbene šole, individualni pouk, flavta, učenje flavte, poučevanje
Published in DKUM: 23.04.2018; Views: 1469; Downloads: 430
.pdf Full text (330,16 KB)
This document has many files! More...

7.
Vpliv sestave gojišča na produkcijsko sposobnost seva Streptomyces clavuligerus
Jernej Rotar, 2017, master's thesis

Abstract: Bakterije Streptomyces clavuligerus v procesu fermentacije sintetizirajo klavulansko kislino, katera učinkovito deluje kot inhibitor β-laktamaze in se uporablja v kombinaciji z antibiotiki kot pomoč pri premagovanju bakterijske odpornosti. Pri tem se pojavlja veliko vprašanj glede vpliva substratov na proizvodnost. Zato je namen te študije izboljšati biosintezo klavulanske kisline, pri čemer se usmerimo k preučevanju vpliva aminokislin in mineralov, ki so ključni gradniki medija za fermentacijo klavulanske kisline. V magistrskem delu na laboratorijskem nivoju eksperimentalno iščemo vpliv sestave gojišča na produkcijsko sposobnost seva ter poskušamo optimizirati gojišče s katerim bi dosegli maksimalno produktivnost. Pri eksperimentalnem delu uporabljamo mikrobiološke in analitske metode. S pomočjo HPLC metode analiziramo vsebnost klavulanske kisline. Rezultati kažejo, da so minerali nepogrešljivi pri biosintezi klavulanske kisline. Železo in cink sta najpomembnejša minerala v fazi produkcije klavulanske kisline. Kalcij in magnezij pa negativno vplivata na produkcijo le te. Ugotovili smo, da dodatek aminokislin k že optimiranemu standardnemu mediju dodatno izboljša produkcijo klavulanske kisline. Dodatek arginina, asparagina, lizina in valina pozitivno vpliva na biosintezo produkta. Manjši pozitiven vpliv imajo tudi treonin, histidin in glicin. Aminokislini metionin in cistein pa negativno vplivata na produkcijo. Najboljše rezultate smo dosegli z dodatkom arginina, in sicer smo z dodatkom 10 mM L-arginina vsebnost izboljšali za 24 %. Dokazali smo, da je produktivnost klavulanske kisline odvisna tudi od same produkcijske zmožnosti bakterij S. clavuligerus, ki se od seva do seva razlikuje.
Keywords: klavulanska kislina, Streptomyces clavuligerus, fermentacija, biosinteza, vpliv sestave gojišča, proizvodnost
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1660; Downloads: 56
.pdf Full text (2,20 MB)

8.
Process quality indicators in family medicine : results of an international comparison
Danica Rotar-Pavlič, Maja Sever, Zalika Klemenc-Ketiš, Igor Švab, 2015, original scientific article

Abstract: Background: The aim of our study was to describe variability in process quality in family medicine among 31 European countries plus Australia, New Zealand, and Canada. The quality of family medicine was measured in terms of continuity, coordination, community orientation, and comprehensiveness of care. Methods: The QUALICOPC study (Quality and Costs of Primary Care in Europe) was carried out among family physicians in 31 European countries (the EU 27 except for France, plus Macedonia, Iceland, Norway, Switzerland, and Turkey) and three non-European countries (Australia, Canada, and New Zealand). We used random sampling when national registers of practitioners were available. Regional registers or lists of facilities were used for some countries. A standardized questionnaire was distributed to the physicians, resulting in a sample of 6734 participants. Data collection took place between October 2011 and December 2013. Based on completed questionnaires, a three-dimensional framework was established to measure continuity, coordination, community orientation, and comprehensiveness of care. Multilevel linear regression analysis was performed to evaluate the variation of quality attributable to the family physician level and the country level. Results: None of the 34 countries in this study consistently scored the best or worst in all categories. Continuity of care was perceived by family physicians as the most important dimension of quality. Some components of comprehensiveness of care, including medical technical procedures, preventive care and health care promotion, varied substantially between countries. Coordination of care was identified as the weakest part of quality. We found that physician-level characteristics contributed to the majority of variation. Conclusions: A comparison of process quality indicators in family medicine revealed similarities and differences within and between countries. The researchers found that the major proportion of variation can be explained by physicians' characteristics.
Keywords: family physician, process quality, comparison
Published in DKUM: 28.06.2017; Views: 6693; Downloads: 263
.pdf Full text (697,85 KB)
This document has many files! More...

9.
Do the experiences of patients of state-employed family physicians and concessionaires in Slovenia differ?
Danica Rotar-Pavlič, Maja Sever, Zalika Klemenc-Ketiš, Igor Švab, Janko Kersnik, Wienke Boerma, 2015, original scientific article

Abstract: Background: Family practice healthcare in Slovenia is provided by state-employed family physicians as well as concessionaires. However, both work under a contract with the National Health Insurance Institute. This study focuses on comparing patients’ experiences with Slovenian concessionaires and state-employed physicians. Methods: We performed analyses using survey data from a cross-sectional study on patient experiences, which took place from September 2011 to April 2012 as a part of the international QUALICOPC study. The Slovenian branch of this study included 1,962 patients visiting family practices. Patients were classified into two groups with respect to the registered status of their family physician. They completed the questionnaires immediately aſter visiting their family physicians. Data used in the analyses included 76 variables: 18 socio-economic and 58 variables linked to the patient’s experience. Results: The analyses showed few differences between concessionaires and state-employed family physicians. In comparison with patients of state-employed family physicians, patients of concessionaires were less likely to make an appointment for a visit (19.8 % vs. 29.2 %), were generally more frequent visitors (43.7 % vs. 50.7 %), and more oſten felt that opening hours were too restricted (25.7 % vs. 31.9 %). Patients of concessionaires believed more oſten that in general, doctors can be trusted (40.1 % vs.47.1 %). A smaller percentage of patients of concessionaires felt that their physician had the capacity to deal with personal problems as well as to provide medical care (61.9 % vs. 54.7 %). Conclusions: There are few differences in patients’ experiences of state-employed family physicians and concessionaires. Slovenian patients have a generally positive experience with family practice services regardless of the family physicians’ status. Plans for organizational change of the health sector should include patients’ perceptions of services.
Keywords: patient, experience, family physician, state-employed, concessionaire
Published in DKUM: 10.05.2017; Views: 1226; Downloads: 344
.pdf Full text (105,74 KB)
This document has many files! More...

10.
Quality of life and patient satisfaction with family practice care in a roma population with chronic conditions in northeast Slovenia
Erika Zelko, Igor Švab, Danica Rotar-Pavlič, 2015, original scientific article

Abstract: Objectives: Health-related quality of life (HRQoL) measures a patient's subjective experience of his or her health status. We aimed to show how the presence of chronic diseases and satisfaction with family physicians (FPs) were associated with the HRQoL of a Roma population. Methods: A cross-sectional study was carried out in May 2011 on a representative sample of 650 Roma living in Prekmurje, Slovenia. The EQ-5D questionnaire was used for measuring the HRQoL of the Roma. Demographical data, 12 groups of diseases diagnosed in the last 12 months and satisfaction with FPs were included in the questionnaire. Results: The response rate was 88.3% (574), of which 56.4% were female, and the average age of the participants had a mean value of 40.2+-12.7 years. The presence of cardiovascular problems with risk factors for them or presence of musculoskeletal disorders were strongly associated with the presence of pain (Cramer's V = 0.40 and 0.46 respectively). There was a strong association between the presence of mental disorders and anxiety and depression (Cramer's V = 0.58). The average satisfaction with the family physician was 3.9 (mean+-1.10) on a five-point Likert scale. There was no significant association between HRQoL and satisfaction with the family physician. Conclusions: Roma with chronic mental health problems had the lowest HRQoL in the Roma population. More attention should be paid to this subgroup of Roma in family medicine, and interventions should be provided. High satisfaction with their FPs is not associated with the observed quality of life variables.
Keywords: quality of life, Roma, patient satisfaction
Published in DKUM: 05.04.2017; Views: 1295; Downloads: 165
.pdf Full text (232,60 KB)
This document has many files! More...

Search done in 18.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica