1. Validacija slovenske priredbe Lestvice kompulzivne rabe spleta : magistrsko deloNatalija Kašman, 2023, master's thesis Abstract: V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu rabe spleta. Medtem ko ta prinaša mnoge koristi in v številnih vidikih olajšuje naš vsakdan, skriva tudi mnoge pasti, kot je denimo kompulzivna raba spleta. Osnovni predpogoj za boljše razumevanje zadnje omenjene so preverjeni in veljavni merski pripomočki, ki pa v mnogih jezikih, tudi v slovenščini, še niso na razpolago. Namen magistrskega dela je tako bil s pomočjo vzvratnega prevoda prevesti Lestvico kompulzivne rabe spleta (CIUS) v slovenski jezik in preveriti, ali ima ustrezne merske značilnosti in ali izkazuje predvideno enofaktorsko strukturo. V končni vzorec je bilo zajetih 446 udeležencev, starih med 15 let in 88 let, ki so po spletu izpolnili baterijo vprašalnikov. Opravili smo konfirmatorno faktorsko analizo,
korelacijske in hierarhične regresijske analize. Rezultati so pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS enofaktorsko strukturo in visoko notranjo zanesljivost. Prav tako je izkazala ustrezno konvergentno veljavnost, saj se je negativno povezovala s samokontrolo in pozitivno s problematično rabo spleta in količino časa, preživetega na spletu za zasebne namene. Glede na rezultate ima tudi ustrezno diskriminativno veljavnost, saj se je le neznatno do šibko negativno povezovala s sprejemljivostjo in odprtostjo. V pozitivni smeri pa je napovedala depresijo, anksioznost in stres, s čimer je izkazala ustrezno napovedno veljavnost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave so rezultati pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS ustrezne merske značilnosti, s čimer smo pridobili veljaven in zanesljiv merski pripomoček za merjenje kompulzivne rabe spleta v slovenščini.
Keywords: kompulzivna raba spleta, validacija, faktorska struktura, veljavnost, zanesljivost
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 113; Downloads: 13
 Full text (1,53 MB) |
2. Socialna primerjava partnerskega odnosa na Instagramu v povezavi z zadovoljstvom v odnosu in predanostjo : magistrsko deloAmadeja Jurič, 2023, master's thesis Abstract: Instagram predstavlja enega izmed najbolj priljubljenih spletnih socialnih omrežij, ki temeljijo na slikovnem gradivu. Študije na tem področju so se najprej pričele ukvarjati z raziskovanjem uporabe Instagrama in njegovih učinkov na posameznikovo blagostanje, šele v zadnjih nekaj letih pa so avtorji pričeli raziskovati učinke Instagrama tudi v povezavi s partnerskimi odnosi. Ker je kreiranje vsebin za spletna socialna omrežja v veliki meri motivirano s strani upravljanja z vtisti in so vsebine urejene na način, da ne prikazujejo nujno resničnosti, pač pa ideale, predstavljajo take vsebine priložnost za primerjanje sebe in svojega partnerskega odnosa. V raziskavi smo se zato osredotočili predvsem na socialno primerjavo partnerskega odnosa na Instagramu, določene vidike same uporabe Instagrama (količina in pasivni način uporabe) ter kakovost partnerskega odnosa, ki smo jo proučevali preko zadovoljstva in predanosti v odnosu.
V raziskavi je sodelovalo 137 udeležencev (86,2 % žensk), starih med 19 in 51 let. Odgovarjali so na vprašanja o socialni primerjavi partnerskega odnosa na Instagramu, količini uporabe Instagrama, pasivni in aktivni uporabi Instagrama, zadovoljstvu ter predanosti v svojem partnerskem odnosu. Ključna ugotovitev naše raziskave je, da pasivna uporaba Instagrama napoveduje kakovost partnerskega odnosa posredno preko socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu, kar nam omogoča bolj poglobljeno razumevanje odnosa med uporabo Instagrama in kakovostjo odnosa. Dodatno smo potrdili v literaturi že dobro poznano statistično pomembno pozitivno povezavo med zadovoljstvom v partnerskem odnosu in predanostjo. Presenetljivo se količina uporabe Instagrama ni pomembno povezovala s kakovostjo odnosa, prav tako odnos ni bil moderiran s strani pasivnega načina uporabe Instagrama niti s strani socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu, se je pa v dotični analizi socialna primerjava odnosa pokazala kot pomemben samostojni napovednik kakovosti partnerskega odnosa. S socialno primerjavo odnosa na Instagramu se pomembno pozitivno povezuje tudi pasivni način uporabe Instagrama. Izsledki naše raziskave potrjujejo pomembno vlogo socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu in predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: Instagram, pasivna uporaba, socialna primerjava partnerskega odnosa, zadovoljstvo v partnerskem odnosu, predanost
Published in DKUM: 14.07.2023; Views: 211; Downloads: 34
Full text (1,38 MB) |
3. Moderatorji odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem : magistrsko deloLina Koprivnik, 2023, master's thesis Abstract: Neposredni odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem je precej dobro raziskan, vendar je malo znanega o dejavnikih, ki lahko k temu odnosu prispevajo oziroma ga spreminjajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem, vključno z zadovoljstvom s specifičnimi življenjskimi področji – z delom oziroma s študijem, socialnimi odnosi, prostim časom in finančnim položajem. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija (kognitivno prevrednotenje in zatiranje ekspresije), ruminacija in zaznana socialna opora družine, prijateljev in pomembnih drugih napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s specifičnimi življenjskimi področji ter ali ti dejavniki moderirajo odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem ter zadovoljstvom s posameznimi življenjskimi področji. V raziskavi so sodelovali 204 udeleženci, od tega 67,65 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 27,04 leta. Udeleženci so prek spletnega portala EnKlikAnketa – 1ka izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala Lestvico zaznanega stresa, Lestvico splošne samoučinkovitosti, Vprašalnik emocionalne regulacije, Vprašalnik ruminacije in refleksije, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore in Lestvico zadovoljstva z življenjem, ki smo ji dodali še štiri postavke, vezane na zadovoljstvo s štirimi specifičnimi življenjskimi področji, prav tako pa demografska vprašanja, vezana na spol, starost, izobrazbo, partnerski status, finančni položaj in število oseb v gospodinjstvu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznani stres statistično pomembno napoveduje zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s socialnimi odnosi, ne pa tudi zadovoljstva z ostalimi življenjskimi področji. Prav tako smo ugotovili, da so pomembni napovedniki zadovoljstva z življenjem tudi zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih. Nadalje so rezultati pokazali, da je pomemben napovednik zadovoljstva z delom oziroma s študijem zatiranje ekspresije; pomembni napovedniki zadovoljstva s socialnimi odnosi so zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih; pomemben napovednik zadovoljstva s prostim časom je le zaznana samoučinkovitost; zadovoljstva s finančnim položajem pa statistično pomembno ne napoveduje nobena od proučevanih spremenljivk. Prav tako smo ugotovili, da je ruminacija statistično pomemben moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem. Slednja se je izkazala tudi kot moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom s socialnimi odnosi ter med zaznanim stresom in zadovoljstvom s prostim časom. Dobljeni rezultati so bili le delno v skladu s postavljenimi hipotezami, možne razloge za to predstavljamo v diskusiji. Poudarjene so tudi pomanjkljivosti raziskave, uporabna vrednost in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: Zaznani stres, zadovoljstvo z življenjem, zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija, ruminacija, zaznana socialna opora
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 288; Downloads: 75
Full text (1,84 MB) |
4. Motivi, socioseksualnost in temna triada uporabnikov Tinderja : magistrsko deloManca Vorina, 2023, master's thesis Abstract: Način iskanja potencialnih romantičnih in spolnih partnerjev ter komunikacija z njimi se je v zadnjih letih korenito spremenila s prihodom aplikacij in spletnih strani za zmenke. Po začetku epidemije virusa covid-19 je Tinder, ki velja za najpopularnejšo aplikacijo za zmenke, postal mesto, kjer je bilo možno spoznavanje novih ljudi, zato so se mnogi posamezniki odpravili tja z namenom, da najdejo potencialnega partnerja ali pa zgolj sogovornika. Vse večja popularnost aplikacij za zmenke nas je navdihnila, da smo raziskati motive uporabnikov kot tudi nekatere njihove osebnostne lastnosti. Na vzorcu 294 udeležencev, od tega 111 uporabnikov aplikacije Tinder in 183 neuporabnikov, smo ugotovili, da moški v primerjavi z ženskami pogosteje uporabljajo aplikacijo Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. V skladu s pričakovanji smo odkrili, da je motiv iskanja razmerja pri uporabnikih Tinderja pozitivno povezan s starostjo. Prav tako smo prišli do spoznanja, da je za uporabnike Tinderja, v primerjavi z neuporabniki, značilna bolj neomejena socioseksualnost. Slednja se je v raziskavi prav tako pokazala kot pomemben napovednik uporabe aplikacije Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. Odkrili pa smo tudi, da socioseksualnost predstavlja mediatorja v odnosu med temno triado in uporabo aplikacije Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. Naša raziskava, ki je ena izmed prvih na tem področju v Sloveniji, nudi poglobljeno razumevanje proučevanih konstruktov in odnosov med njimi, dodano vrednost pa vidimo predvsem v tem, da smo raziskavo izvedli po začetku epidemije virusa covid-19, ko so se pojavile med uporabniki aplikacij za zmenke določene spremembe, ki še niso dobro proučene in nudijo izhodišča za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: Tinder, temna triada, socioseksualnost, motivi
Published in DKUM: 06.07.2023; Views: 226; Downloads: 39
Full text (687,96 KB) |
5. Odnos med vrednotami in konceptom časovnih perspektiv v treh državah: Hrvaška, Severna Makedonija in Slovenija : magistrsko deloDorotea Koščak, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo preučuje Schwartzovo teorijo univerzalnih vsebin in vrednotne strukture ter koncept časovne perspektive. Proučevali smo vzroke za spremembe vrednot, razlike med državami in poudarjanje ter izraženost bolj »modernih«, v nasprotju s poudarjanjem »tradicionalnih« vrednot. Bolj specifično nas je zanimalo, kako globalizacijski indeks, ki je predstavljal mero višine globalizacije določene države, moderira odnos med vrednotami in dimenzijami časovnih perspektiv. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete. V raziskavi je sodeloval 501 udeleženec. Z namenom preverjanja napovedne vrednosti vrednotnih orientacij glede na dimenzije časovne perspektive smo izvedli multiple regresije. Ugotovili smo, da sta vrednotni kategoriji konformizem in storilnost statistično pomembna napovednika dimenzije prihodnost. Vrednotne kategorije konformizem, hedonizem in moč so statistično pomembni napovedniki dimenzije pozitivna preteklost. Ugotovili smo, da so vrednotne kategorije konformizem, samousmerjenost, moč in varnost statistično pomembni napovedniki dimenzije negativna preteklost. Analize so pokazale, da globalizacijski indeks moderira odnos med dimenzijo pozitivna preteklost in vrednotno kategorijo konformizem ter odnos med dimenzijo negativna preteklost in vrednotno kategorijo varnost. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma ter da mlajši udeleženci v večji meri poudarjajo vrednotno kategorijo hedonizem, medtem ko starejši udeleženci v večji meri poudarjajo vrednotno kategorijo tradicija. Mlajši udeleženci imajo bolj izraženo dimenzijo negativna preteklost, medtem ko imajo starejši udeleženci bolj izraženo časovno dimenzijo pozitivna preteklost.
Keywords: časovna perspektiva, moderne vrednote, tradicionalne vrednote, Schwartzova teorija vrednot
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 479; Downloads: 77
Full text (1,26 MB) |
6. Vrste moči v partnerskem odnosu, njihova porazdelitev med partnerjema in povezava z zadovoljstvom z odnosom : magistrsko deloBarbara Adam, 2022, master's thesis Abstract: Med romantičnimi partnerji lahko obravnavamo dve vrsti moči. Prva je pozicijska, ki se nanaša na to, koliko lahko nekdo razpolaga z viri in kakšno mesto zaseda na socialni lestvici; druga pa je subjektivna moč, ki obsega posameznikovo zaznavanje o tem, koliko lahko vpliva na vedenje in mišljenje partnerja ter koliko je spoštovan in poslušan v odnosu. V naši raziskavi, v kateri je sodelovalo 36 parov, smo želeli ugotoviti, kako se pozicijska in subjektivna moč porazdeljujeta med spoloma na različnih partnerskih področjih ter katera vrsta moči pomembneje prispeva k oceni zadovoljstva s partnerskim odnosom. Pokazalo se je, da so moški v povprečju deležni več pozicijske moči kot ženske. Pri doživljanju subjektivne moči se na področjih, kjer je govora o vlaganju denarja in razpolaganja s časom (npr. načrtovanje prihodnosti, finance), med moškimi in ženskami niso pokazale razlike. Na področjih, kjer je pomembno upravljanje virov, kot so čustva in zaupanje (npr. področje reševanja težav, starševstvo), pa v povprečju ženske doživljajo več subjektivne moči kot moški. Vidiki moči pomembneje prispevajo k zadovoljstvu z odnosom moških kot zadovoljstvu z odnosom žensk, vendar pri obeh spolih doživljanje subjektivne moči močneje napoveduje zadovoljstvo z odnosom kot pozicijska moč. Naše ugotovitve torej nakazujejo, da ima subjektivno doživljanje moči v odnosu pomembno vlogo za ocenjevanje kakovosti partnerskega odnosa in da pozicijska moč ni več tako ključnega pomena, kot je bila v preteklosti. Prav tako smo opozorili na pomembnost preučevanja različnih partnerskih področij, ki so v literaturi preučevanja moči še relativno neraziskan vidik.
Keywords: pozicijska moč, subjektivna moč, zadovoljstvo z odnosom, spol
Published in DKUM: 23.12.2022; Views: 526; Downloads: 83
Full text (691,81 KB) |
7. Reprezentacija duševnega zdravja v knjigah za mlade odrasle : magistrsko deloMaša Tome, 2022, master's thesis Abstract: Knjige za mlade odrasle, kljub svoji naraščajoči priljubljenosti in širokemu spektru aktualnih tem, ki jih pogosto pokrivajo, ne uživajo ugleda drugih književnih zvrsti, prav tako pa je občutno omejena pripravljenost učiteljev za poučevanje teh del v učilnicah. V danem magistrskem delu smo se tako posvetili ustvarjanju celovitega in jasnega pregleda obstoječe literature na temo književnosti za mlade odrasle, pri čemer smo posebno pozornost namenili reprezentaciji duševnega zdravja v tovrstnih delih. Na podlagi pregleda literature smo izpeljali zaključke o obsežnosti in kakovosti reprezentacije različnih aktualnih socialnih tem v knjigah za mlade odrasle, izpostavili morebitne učinke slabe/dobre reprezentacije duševnega zdravja v knjigah za mlade odrasle, predstavili primer slabe prakse in njenih potencialnih negativnih učinkov in celovito preučili pomen tovrstne reprezentacije. Izvedene so bile tudi tri fokusne skupine, katerih namen je bil preučiti potencialno težo knjig za mlade odrasle, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, kot je ta prepoznana s strani bralcev, ter izsledke fokusnih skupin primerjati z ugotovitvami preteklih raziskav.
Keywords: knjige za mlade odrasle, duševno zdravje, reprezentacija duševnega zdravja, fokusne skupine, pregled literature
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 409; Downloads: 99
Full text (916,24 KB) |
8. Odnos med telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo pri uporabnikih Instagrama : magistrsko deloTim Kotnik, 2022, master's thesis Abstract: Vsesplošna uporaba spletnega družabnega omrežja Instagram spodbuja številne raziskovalce k preučevanju njegovega vpliva na duševno zdravje posameznika. Zaključno delo teoretično in empirično proučuje, kako je način uporabe Instagrama povezan s posameznikovo telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo. V raziskavi je sodelovalo 267 udeležencev, starih od 18 do 76 let. Podatke smo zbrali preko spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz Prilagojene večdimenzionalne lestvice uporabe Facebooka, Lestvice pasivne in aktivne uporabe družabnih omrežij, Vprašalnika samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti, Vprašalnika socialne primerjave, Frostove multidimenzionalne lestvice perfekcionizma in Vprašalnika depresije, anksioznosti in stresa. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pasivna uporaba Instagrama statistično pomembno ne povezuje s telesno samopodobo in depresivnostjo. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se telesna samopodoba – zunanji videz negativno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma, medtem pa ne prihaja do povezav s telesno samopodobo – telesne sposobnosti. Nadalje so rezultati pokazali, da se depresivnost pozitivno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma in obema oblikama telesne samopodobe. Socialna primerjava se je izkazala kot statistično pomemben moderator odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in telesno samopodobo. Medtem pa intenziteta uporabe Instagrama ni statistično pomemben moderator odnosa med pasivno uporabo Instagrama in telesno samopodobo. Izkazalo se je tudi, da socialna primerjava ne moderira odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in pojavnostjo depresivnih simptomov. Izsledki naše raziskave nudijo poglobljeno razumevanje preučevanih konstruktov in pomembne ugotovitve dokaj neraziskanega področja. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spletnega orodja Instagram.
Keywords: telesna samopodoba, perfekcionizem, depresivnost, Instagram, socialna primerjava
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 607; Downloads: 186
Full text (1,51 MB) |
9. Stališča do cepljenja proti covidu-19 na Hrvaškem : magistrsko deloLorena Brzuhalski, 2022, master's thesis Abstract: Pojav virusa SARS-CoV-2 v drugi polovici leta 2019 je morda največja zdravstvena grožnja v zadnjem času za vse ljudi. V času pandemije največjo težavo za javno zdravje predstavljajo tisti posamezniki, ki oklevajo glede cepiva zaradi neodločnosti, zadržanosti ali zaskrbljenosti glede cepljenja sebe ali svojih bližnjih ter s tem prepričanjem ogrozijo čredno imunost, ki je posredna zaščita ranljivih skupin prebivalstva. Zato je sedaj pomembno, da se pozornost usmeri na sprejemanje cepiva v skupnosti, da bi dosegli imunost celotne populacije.
Magistrsko delo preučuje stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19 na Hrvaškem. Natančneje zaključno delo preučuje razlike med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19, povezanost starosti, stopnje izobrazbe, znanja o covidu-19, prepričanja v teorije zarote o covidu-19 in osebnostnih lastnosti posameznikov s stališči do cepljenja proti covidu-19 in verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 ter napovedno vrednost demografskih, osebnostnih in drugih dejavnikov glede na stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki smo jo sestavili s pomočjo spletnega orodja 1ka.
Z namenom ugotavljana razlik med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Za ugotavljanje povezanosti preučevanih spremenljivk smo uporabili Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient. Z namenom napovedovanja stališč do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli dve ločeni hierarhični multipli regresiji.
Ugotovili smo, da imajo ženske statistično pomembno bolj negativna stališča do cepljenja proti covidu-19 ter poročajo o statistično pomembno manjši verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 v primerjavi z moškimi. Ugotovili smo tudi, da se starost negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 in pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19. Za tem smo ugotovili, da se izobrazba pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in znanjem o covidu-19 ter negativno z negativni stališči do cepljenja proti covidu-19 in prepričanji v teorije zarote o covidu-19. Nadalje smo ugotovili, da se znanje o covidu-19 pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Po tem smo ugotovili, da se prepričanje v teorije zarote negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Nazadnje smo ugotovili, da se osebnostna lastnost sprejemljivost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 ter da se osebnostna lastnost vestnost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19.
Analize so pokazale, da so starost, izobrazba in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki negativnih stališč do cepljenja proti covidu-19. Po drugi strani smo ugotovili, da so starost, znanje o covidu-19 in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki verjetnosti za cepljenje proti covidu-19. Naša raziskava ima zelo uporabno vrednost, saj ponuja izhodiščne točke za oblikovanje intervencij, ki bodo prilagojene določenim skupinam ljudi, ki so se v naši raziskavi izpostavile kot skupine z največjim tveganjem za negativna stališča do cepljenja in manjšo verjetnost za cepljenje proti covidu-19.
Keywords: covid-19, stališča do cepljenja, verjetnost za cepljenje, cepiva
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 485; Downloads: 107
Full text (1,65 MB) |
10. Stigma in diskriminacija pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami : magistrsko deloKatja Zemljič, 2022, master's thesis Abstract: Obstaja več vrst diskriminacije, med najbolj znanimi so diskriminacije na podlagi spola, starosti, rase itd. Z vsemi prej omenjenimi se prekriva kategorija, ki zajema posebne potrebe. Te so lahko vidne ali nevidne, kar otežuje njihovo klasifikacijo, vendar ne glede na njihovo vidnost osebe s posebnimi potrebami občutijo diskriminacijo v različnih okoljih in situacijah. Kot primer diskriminacij bi izpostavili mikroagresije, kjer gre za dejanja in vedenja, ki so mišljena dobronamerno, vendar so lahko diskriminatorna (npr. pretirana pomoč). Cilj obstoječega dela je proučiti diskriminacijo in stigmo pri osebah z vidnimi in nevidnimi posebnimi potrebami ter ugotoviti, ali obstajajo razlike. V vzorcu je bilo 106 oseb, od tega 20 oseb z vidno in 86 oseb z nevidno posebno potrebo. V vprašalniku smo preverjali občutke mikroagresij in avtostigme ter izkušnje diskriminacije. Ugotovili smo, da osebe z nevidnimi posebnimi potrebami doživljajo več diskriminacije kot osebe z vidnimi posebnimi potrebami. Prav tako smo odkrili primere mikroagresij ter tudi primerjali okolja glede na količino diskriminacije – največ diskriminacije so udeleženci doživljali v delovnem okolju. Razlik med spoloma in v količini mikroagresij ter povezave med avtostigmo in razkritjem nismo potrdili. Najbolj verjetna razlaga za zavrnitev hipotez je predvsem vzorec ter tudi okolje in vpliv pandemije ter morda tudi pojmovanje posebnih potreb. Kljub pomanjkljivostim raziskave smo odkrili, da je diskriminacija prisotna in bi bilo proti njej treba ukrepati predvsem preko izobraževanja oseb v javnih sistemih (šolstvu, zdravstvu itd.), saj do diskriminacije največkrat prihaja zaradi nezavedanja lastnih predsodkov ter pomanjkanja izobrazbe.
Keywords: posebne potrebe, stigma, diskriminacija, mikroagresije
Published in DKUM: 23.05.2022; Views: 701; Downloads: 113
Full text (1,31 MB) |
