Search the digital library catalog

Abstract: Namen prispevka: Slovenija je v okviru protikorupcijskega zakona leta 2010 sprejela določbo, s katero javnim organizacijam oziroma institucijam javnega sektorja (v nadaljevanju: zavezanci) nalaga dolžnost sprejetja oziroma obveznost izdelave lastnih načrtov integritete (implementacija načrtov integritete v Sloveniji). Sprva je zakon določal, da morajo zavezanci načrt integritete sprejeti do 5. 6. 2011, a je bil rok na podlagi uveljavitve novele zakona podaljšan, in sicer do 5. 6. 2012. Kljub navedenemu nekateri zavezanci načrta integritete niso sprejeli pravočasno. Da bi ugotovili vzroke za nepravočasen sprejem, smo preliminarno izvedli kvalitativno raziskavo, na podlagi te pa glavno kvantitativno raziskavo. Metode: Opravljeno je bilo sistematično slučajno vzorčenje. Populacijo so sestavljali vsi zavezanci, zbiranje podatkov pa smo izvedli s spletno anketo na verjetnostnem vzorcu 658 zavezancev, delež odgovorov je bil 50,3-odstoten. Seznam zavezancev smo pridobili od Komisije za preprečevanje korupcije. Na tako zbranih podatkih smo testirali veljavnost merskega instrumenta s faktorsko in regresijsko analizo, s t-testom pa preverili hipotezi in odgovorili na raziskovalni vprašanji. Idejo za oblikovanje merskega instrumenta Integriteta organizacije smo pridobili iz obstoječe literature, merski instrument za Načrt integritete pa smo v celoti sestavili sami. Podatki so bili analizirani s programskim orodjem za statistično obdelavo podatkov IBM SPSS, verzija 23, in s programskim orodjem za modeliranje strukturnih enačb IBM SPSS AMOS, verzija 21. Ugotovitve: V kvalitativni raziskavi v letu 2013 smo ugotovili, da so zavezanci k implementaciji načrta integritete pristopali različno, z večjo ali manjšo podporo vodstva, kot tudi, da vsi zavezanci načrta integritete niso sprejeli oziroma izdelali v okviru zakonsko določenega roka, zato smo v sklopu kvantitativnega proučevanja v letu 2018 raziskavo v določenem obsegu ponovili. Ugotovili smo, da integriteta organizacije ni bila povezana z razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete in da so od demografskih podatkov z razlogi povezane starost, delovna doba in raven organizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prikaže pomembnost integritete organizacij oziroma integritete institucij javnega sektorja, pri čemer ima z vidika zastavljenih raziskovalnih vprašanj in postavljenih hipotez načrt integritete ravno tako pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj smo v sklopu znanstvenega raziskovanja prvi prišli do rezultatov in ugotovitev o vplivu integritete organizacije in ravni organizacije na pravočasnost sprejetja načrtov integritete oziroma njegove implementacije v Sloveniji.
Keywords: integriteta, integriteta organizacije, načrt integritete, javni sektor, Slovenija
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 17
Full text (404,82 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V diplomskem delu sem preučila skupne in specializirane preiskovalne skupine, ki predstavljajo eno od preiskovalnih tehnik, ki jih organi kazenskega pregona uporabljajo pri preiskovanju hujših kaznivih dejanj. Ugotovila sem tudi, kako se ustanovijo skupine, kaj je potrebno in kdo vse sodeluje pri sestavi. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu sem opisala kaj so skupne preiskovalne skupine, kako delujejo, kdo sodeluje pri preiskavah, prav tako sem to storila za specializirane preiskovalne skupine. V drugem delu pa sem raziskovala ali obstajajo razlike v namenu, sestavi, področju delovanja, uporabljanju metod, pravni podlagi, logistiki in upravljanju, izzivih in omejitvah, ter sem ugotovila, da razlike obstajajo, ter da imajo oboje skupine svoje prednosti in izzive. Opisala pa sem tudi nekaj primerov skupnih preiskovalnih skupin v katerih je v raziskavah pomagala tudi Slovenija, oziroma je bil Slovenija tarča raziskave. Slovenija je uspešno sodelovala v več preiskavah skupnih preiskovalnih skupin in je Evropi pripomogla k zatrtju več kriminalnih združb na različnih področjih, kot so trgovina z prepovedanimi drogami, ljudmi in orožjem. Poleg skupnih in specializiranih preiskovalnih skupin, pa sem opisala tudi nekaj drugih preiskovalnih skupin, ki se osredotočajo na različne vrste kaznivih dejanj.
Keywords: kazniva dejanja, kriminaliteta, preiskovalne skupine, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (623,79 KB)

Abstract: Beloovratniško kriminaliteto oziroma kriminaliteto belih ovratnikov je leta 1939 prvič predstavil Edwin Hardin Sutherland. Vse od takrat je beloovratniška kriminaliteta predmet raziskovanja mnogih sociologov. Mnogi so ta pojem raziskovali in vodili razpravo o tem, kaj vse je treba vključiti v to kategorijo. Do danes še vedno ni enotne definicije tega pojma. Mnenja raziskovalcev in različnih avtorjev so si različna, vendar se kljub temu prekrivajo v nekaterih vidikih. Različni avtorji in raziskovalci jo definirajo na različne načine, skozi različne poglede in merila. Bolj ali manj pa se vsi strinjajo, da gre pri beloovratniški kriminaliteti za kršitev etike določenega poklica oziroma da gre za zakonske kršitve in kršitve standardov, ki jih posamezniki zagrešijo z opravljanjem svojega poklica. Čeprav gre pri beloovratniški kriminaliteti za nenasilna dejanja, vseeno obstajajo žrtve, ki jih prizadene. Znake kriminalitete belih ovratnikov je bilo zaznati tudi pri urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme med epidemijo covida-19. Med pisanjem diplomskega dela smo ugotovili, da je pri posameznih preučenih primerih nabav prišlo do nepravilnosti oziroma kršitev različnih zakonov. Te kršitve so posamezniki zagrešili v sklopu svojega poklica. Kršitve zakonov v sklopu opravljanja poklica pa uvrščamo v kategorijo kriminalitete belih ovratnikov. Takšne kršitve je nujno treba raziskati, saj poleg finančne škode povzročajo tudi ogromno družbeno škodo.
Keywords: beloovratniška kriminaliteta, zaščitna oprema, medicinska oprema, nabava, Covid-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.09.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (797,60 KB)

Abstract: Gospodarski kriminal, ki ga spodbuja hiter razvoj digitalnih tehnologij, je v zadnjih letih postal še večji problem kot kadar koli prej. V današnji dobi gospodarski delinkventi skoraj povsod puščajo digitalne sledi, ki služijo kot neprecenljiv dokaz pri preiskovanju. Prehod iz tradicionalnih finančnih transakcij v digitalne je ustvaril obsežno področje podatkov, ki zločincem omogočajo vse lažje zlorabe. Storilci izkoriščajo ranljivosti digitalnih sistemov, poleg tega pa jim »spletna« anonimnost omogoča dodaten občutek varnosti pred organi pregona. Ker digitalni dokazi zajemajo veliko število virov, zagotavljajo precejšnjo kompleksnost gospodarskih zločinov. V procesu vsesplošne digitalizacije naših življenj so tudi v plačilnem prometu postale prevladujoče elektronske transakcije. Namesto denarnice zmikavtom danes več obetajo uporabniško ime, geslo in identifikator za spletno bančništvo ali številka plačilne kartice. Nove kriminalne metode zahtevajo nove pristope k odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, saj se klasičnim sledem pridružujejo digitalne sledi, ki ne ostajajo le za kibernetskimi, ampak tudi za klasičnimi kaznivimi dejanji. Hiter razvoj industrije virtualnih sredstev in omogočanje storitve kaznivih dejanj v kibernetskem svetu zahtevata hiter odziv oblikovalcev politik. Zakonodajalci po vsem svetu se soočajo s pripravo zakonov, ki usklajujejo potrebo po nadzoru in preiskavi. Eden takih je Uredba (EU) 2022/2554 ali DORA, ki bo določala enotne zahteve glede varnosti omrežnih in informacijskih sistemov, ki podpirajo poslovne procese finančnih subjektov.
Keywords: digitalna forenzika, informacijska varnost, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 98; Downloads: 37
Full text (1,56 MB)

Abstract: V osrčju vsake družbe, vključno s slovensko, je njen zdravstveni sistem, ki je ključen za ohranjanje zdravja prebivalcev. Zdravstveno stanje prebivalstva vpliva na blagostanje celotne družbe, to pa posledično vpliva tudi na gospodarski razvoj države. Slovenski zdravstveni sistem temelji na načelih univerzalnosti, solidarnosti in dostopnosti. Zaradi vsega naštetega sta ključnega pomena razumevanje in analiziranje morebitne korupcije v tem vitalnem sektorju. Pomembno je, da se ohranja zaupanje javnosti v zdravstvo, še bolj pa sta pomembni kakovostna oskrba in obravnava pacientov. Za kakovostno zdravstveno oskrbo so potrebna visoka finančna sredstva, zato je toliko bolj pomembno zagotoviti transparentnost celotnega zdravstvenega sektorja. Korupcija je velik problem sodobne družbe, ki zavira, če ne celo onemogoča razvoj. Sredstva, ki bi morala biti namenjena širši družbi, so namreč uporabljena kot sredstva za dosego zasebnih ciljev posameznikov in skupin. Cilja zaključnega dela sta bila spoznavanje pojma korupcije v zdravstvu in analiza Računskega sodišča Republike Slovenije. S pomočjo analize literature in člankov so bili predstavljeni ključni pojmi, kot so korupcija, oblike korupcije (v zdravstvu), integriteta itd. Predstavljeni so bili tudi Računsko sodišče, njegovo delovanje, revizijski proces in pomen Računskega sodišča. Pregled in analize izbranih devetih revizij Računskega sodišča (in porevizijska poročila) od leta 2019 naprej so pokazale, da se v slovenskem zdravstvenem sistemu pojavljajo in ponavljajo problemi pomanjkanja podatkov in problemi s sistemom javnih naročil. Predstavljene so bile tudi možnosti za izboljšanje stanja, kot sta uvedba tehnologije veriženja podatkovnih blokov (angl. Blockchain) ter povečanje integritete in rabe etičnih kodeksov. Predstavljena so bila še priporočila Računskega sodišča, kot izhajajo iz izbranih revizijskih poročil, med drugim dosledno spremljanje, izdelava in pridobivanje podatkov ter evidenc in nadgradnje izobraževanj in usposabljanj za odločevalce.
Keywords: korupcija, slovensko zdravstvo, Računsko sodišče, poročila, magistrska dela
Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 329; Downloads: 78
Full text (1,02 MB)