| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Diversity of spa types among MRSA isolates from Maribor University hospital
Božena Kotnik-Kevorkijan, Marija Klasinc, Slavica Lorenčič Robnik, Živa Petrovič, Maja Rupnik, 2009, original scientific article

Abstract: Background: Typing of pathogens is an important part in control and preventionof health care-associated infections. For methilcillin-resistant S. aureus (MRSA) a new sequence-based and easily internationally comparable typing method, spa typing, was recently described. We have used this method to analyze the MRSA types present in our hospital and to compare them with types reported elsewhere. Methods: 63 MRSA strains isolated from patients in Maribor University Hospital (MUH) during the year 2006 were spa typed. Typing data were compared to the patient hospitalization data to detect possible spatial and temporal clusters. Results: Sixty-three MRSA strains were distributed into 12 spa types. Seven spa types were represented only by a single isolate. The three most prevalent types (t001, t288, t003) included 80 % of all strains. The most prevalent type, t001, was present in many differentwards and during entire year. This type is also one of the mostly isolated types worldwide. High prevalence of other two types seems to be associated with small scale transmission events. Conclusions: Most of the spa types present in MUH are well known and widespread also elsewhere in Slovenia, in other EU countries and worldwide. Typing has helped us to follow the introduction of different MRSA types to the hospital environment and to detect occasional transmissions.
Keywords: MRSA, typing, spa types, health care-associated infections
Published: 10.07.2015; Views: 606; Downloads: 50
.pdf Full text (156,26 KB)
This document has many files! More...

2.
BOLNIŠNIČNA OKUŽBA, POVZROČENA Z BAKTERIJO CLOSTRIDIUM DIFFICILE IN UKREPI ZA PREPREČEVANJE PRENOSA
Mateja Praznic, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Bolnišnične okužbe, povzročene z bakterijo Clostridium difficile, predstavljajo po vsej Evropi pomemben javnozdravstveni problem. Zdravljenje z antibiotiki poruši ravnotežje v sestavi normalne črevesne flore, kar povzroči kolonizacijo bakterije. Okužba s Clostridium difficile je pogost pojav v bolnišničnem okolju, vendar lahko z ustreznimi ukrepi preprečimo prenos in širjenje bakterije. Namen diplomskega dela je ugotoviti doslednost zdravstvenega osebja pri izvajanju ukrepov za preprečevanje prenosa bakterije Clostridium difficile. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovanje. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. V eni izmed bolnišnic severovzhodne Slovenije smo anketirali zdravstveno osebje vseh starostnih skupin, ki prihaja v stik z okuženimi pacienti. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali in jih prikazali v deležih. Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci v veliki meri poznajo ukrepe za preprečevanje prenosa in pri svojem delu ravnajo v skladu z njimi ter so dobro seznanjeni z načini prenosa okužbe. Pri umivanju in razkuževanju rok so dosledni, prav tako so dobro seznanjeni z uporabo zaščitnih rokavic. Uporabljajo vrsto zaščitnih sredstev pred okužbo z bakterijo Clostridium difficile, vendar, je njihova doslednost glede uporabe zaščitnega plašča pomanjkljiva. Preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb zahteva visoko raven znanja vseh zaposlenih v zdravstvu. Dosledno je potrebno upoštevati predpisana navodila in izvajati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb. Z znanjem, premišljenim ravnanjem, nadzorom in dobro organizacijo dela bomo dosegli zelo dobre rezultate.
Keywords: Clostridium difficile, bolnišnične okužbe, ukrepi za preprečevanje in širjenje klostridija, higiena rok, razkuževanje rok, izolacijski ukrepi, rokovanje s kužnimi odpadki.
Published: 16.02.2016; Views: 3482; Downloads: 450
.pdf Full text (1,80 MB)

3.
Epidemiološki in mikrobiološki pristopi za spremljanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor
Božena Kotnik Kevorkijan, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Bolnišnične okužbe (BO) so okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo (OPZ), ki nastanejo v bolnišnici in predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Spremljanje njihove pogostosti se lahko uporablja kot kazalnik kakovosti za bolnišnice. K spremljanju spreminjanja pogostosti BO lahko pristopimo tudi s ponavljajočimi se presečnimi raziskavami BO. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (angl. European Centre for Disease Prevention and Control, ECDC) vsakih pet let koordinira izvedbo evropske presečne raziskave BO. Leta 2011 smo v Sloveniji opravili drugo Slovensko nacionalno presečno raziskavo BO (SNPRBO II), prevalenčno presečno raziskavo na dan (angl. point prevalence survey - PPS) v okviru evropske prevalenčne presečne raziskave BO. V raziskavi je sodeloval tudi Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Visoko usposobljena zdravnica za obvladovanje in preprečevanje BO (ZOBO) je v UKC Maribor opravila vzporedno validacijo metode zbiranja podatkov, ki so jih zbrali anketarji v skladu s standardizirano metodologijo zbiranja podatkov, ki jo priporoča ECDC. Preverila je pravilnost zabeleženih podatkov za vse bolnike, pri katerih so anketarji prepoznali BO, in za vsakega petega bolnika, pri katerem anketarji niso prepoznali BO. Ob spremljanju širjenja mikroorganizmov znotraj bolnišnice in prepoznavanju izbruhov je pomembna tipizacija mikroorganizmov, ki so povzročili BO. V UKC Maribor smo se odločili za tipizacijo proti meticilinu odpornih zlatih stafilokokov (angl. Methicillin resistant Staphylococcus aureus, MRSA), saj je spremljanje MRSA obvezni kazalnik kakovosti v slovenskih bolnišnicah. Tipizirali smo tudi bakterijo Clostridium difficile (CD), saj marsikje v zdravstveno razvitih državah CD predstavlja kazalnik kakovosti in povzroča klinično pomembne okužbe. Za MRSA smo uporabili spa tipizacijo, za CD pa ribotipizacijo. Cilji doktorske naloge so vključevali: razvoj modificirane, delovno intenzivnejše metode za validacijo uporabljene »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v presečni raziskavi (»modificirana ECDC metoda«); ocenili smo prevalence BO ob uporabi »običajne ECDC metode« in »modificirane ECDC metode«, razvite v okviru doktorske naloge; občutljivost in specifičnost »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v primerjavi z »modificirano ECDC metodo« ter potrebo po nadomestitvi »običajne ECDC metodo« z našo »modificirano ECDC metodo«. Opisali smo značilnosti bolnikov, vključenih v presečno raziskavo, izpostavljenost invazivnim postopkom, BO, izolirane mikroorganizme in odpornost nekaterih mikroorganizmov na izbrane antibiotike ali skupine antibiotikov, ter uporabo antibiotikov. Spremljali smo dva izbrana povzročitelja BO, MRSA in CD, v časovnem obdobju enega leta in ocenili pomen molekularnih tipizacij za prepoznavanje in nadzor BO. V PPS smo vključili 991 bolnikov, to je vse bolnike, ki so bili hospitalizirani v UKC Maribor na dan raziskave. O vsakem smo zabeležili številne podatke, tudi o dejavnikih tveganja za BO, zdravljenju s protimikrobnimi sredstvi in BO. Z obema metodama smo prepoznali 52 bolnikov, ki so na dan raziskave imeli vsaj eno BO oziroma so bili na dan raziskave še vedno zdravljeni zaradi BO. Ustrezna ocena prevalence BO je bila 5,2 % (s 95 % intervalom zaupanja 3,9 % - 6,8 %). Največ BO so imeli bolniki v enotah za intenzivno zdravljenje (EIZ) 25,0 %, na kirurških oddelkih je imelo BO 6,2 % bolnikov, na ginekološkem in porodnem oddelku 4,4 %, na internih oddelkih 3,1 % bolnikov. Z univariatnimi in multivariatnimi analizami smo opredelili neodvisne dejavnike tveganja za BO: prisotnost vsadka v zadnjem letu, prisotnost urinskega katetra, operacija v zadnjih 30 dneh in intubacija. Skupno smo prepoznali 66 BO. Najpogostejše so bile okužbe spodnjih dihal (25 %), okužbe kirurške rane in okužbe sečil. 9 % BO je bilo prisotnih že ob sprejemu bolnika v UKC Maribor, 91 % BO pa je bilo pridobljenih v času aktualne hospitalizacije, največ v obdobju 4.–7. dne po sprejemu. V
Keywords: bolnišnične okužbe, presečna raziskava, prevalenca, proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus - MRSA, Clostridium difficile, spa tipizacija, ribotipizacija
Published: 14.01.2020; Views: 213; Downloads: 44
.pdf Full text (2,01 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica