1. Oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okoljaLaura Urbančič, 2019, master's thesis Abstract: Občinske gospodarske javne službe s področja varstva okolja so področje, ki zadeva vsakega prebivalca nekega naselja oziroma območja in skupnosti, saj na njem temelji razvoj vseh ostalih dejavnosti v naselju. Če to področje ni urejeno, je tudi razvoj ostalih dejavnosti okrnjen. Posledica monopolnega položaja izvajalcev dejavnosti s tega področja so tudi določene oziroma tarifirane cene gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki pomenijo regulacijo države oziroma lokalne skupnosti in obstoj kontrole nad morebitno zlorabo monopolnega položaja. Pristojnost določanja cen je z Uredbo o metodologiji določanja cen obveznih občinskih javnih služb varstva okolja , ki je začela veljati 1. 1. 2013, prenesena na občine. Navedena Uredba vsebuje določbe za oblikovanje cen storitve oskrbe s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, zbiranje določenih vrst odpadkov, obdelavo določenih vrst odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnh odpadkov. Izvajalci javnih služb predlagajo ceno posamezne storitve in predložijo pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Pri določanju cen oziroma presoji upravičenosti višine določenih cen pa igra pomembno vlogo tudi primerjalna analiza Inštituta za javne službe, ki je pomembna tako za izvajalce kot za občinske organe. Cene posameznih storitev javnih služb so sestavljene iz dela, ki predstavlja stroške javne infrastrukture, dela, ki predstavlja stroške izvajanja storitev posamezne javne službe in dela, ki predstavlja morebitne okoljske dajatve. V magistrski nalogi so poleg opredelitve obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in pravil določanja cen storitev le-teh, ki izhajajo iz Uredbe bo o metodologiji določanja cen obveznih občinskih javnih služb varstva okolja, na splošno predstavljene tudi same javne službe. Svojo magistrsko nalogo sem podkrepila še s primerjavo zaračunanih cen nekaterih storitev med občinami.
Keywords: Javne službe, lokalne gospodarske javne službe, komunalne storitve, določanje cen, komunalno gospodarstvo, občinske javne službe, varstvo okolja.
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 1988; Downloads: 219
 Full text (1,68 MB) |
2. Primerjalnopravni pregled volitev županov v državah članicah Evropske unije : magistrsko deloSarah Gumilar, 2019, master's thesis Abstract: Na območju Evropske unije lokalno samoupravo ureja Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). Slednjo je ratificiralo tudi vseh 28 držav članic Evropske unije. Kljub očitno enotnemu izhodišču, ki ga imajo države članice Evropske unije pri vzpostavitvi lokalne samouprave, pa med njimi obstajajo bistvene razlike v ureditvi lokalne samouprave. Če govorimo o razlikah o pravni ureditvi lokalne samouprave med državami članicami Evropske unije, pa je treba spregovoriti tudi o razlikah med pravnimi ureditvami lokalnih volitev držav članic Evropske unije.
V Republiki Sloveniji je župan izvršilni organ občine (osnovna teritorialna enota Republike Slovenije) ter predstavnik občine. Župan je izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah ter po dvokrožnem večinskem sistemu. Župan je izvoljen za štiri leta. Republika Slovenija števila mandatov župana ne omejuje.
Ko je govora o županu, se države članice Evropske unije med seboj razlikujejo že po tem, da v vseh državah članicah Evropske unije župan ni izvršilni organ občine. Razlikuje pa se tudi sistem lokalnih volitev oziroma volitev župana. Takšna ureditev lokalnih volitev, kot jo poznamo v Republiki Sloveniji, med državami članicami Evropske unije ni večinsko zastopana. V večini držav članic Evropske unije župana posredno voli predstavniški organ občine oziroma ga imenuje celo centralna oblast. V večini držav članic je župan, tako kot v Republiki Sloveniji, izvoljen za štiri leta. Kljub temu pa je za nekaj držav članic Evropske unije značilen nekoliko daljši mandat župana.
Države članice Evropske unije tako kot Republika Slovenija županom ne omejujejo števila mandatov. Izjemi sta zgolj Republika Italija in Portugalska.
Keywords: lokalna samouprava, občina, lokalne volitve, neposredne volitve, posredne volitve, župan, mandat
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 1438; Downloads: 117
Full text (752,78 KB) |
3. Prekrškovna odgovornost župana : diplomsko deloTonja Veček, 2019, undergraduate thesis Abstract: Lokalne skupnosti so orodje, ki ga smo si ga ljudje izmislili za lažje zadovoljevanje svojih potreb, saj imajo na različnih območjih različni ljudje tudi različne potrebe. Zato vsaka 4 leta za lastno območje izvolijo svojega predstavnika, ki bo zadovoljeval te potrebe in ravnal v dobro njihove občine. Ta predstavnik je župan, ki predstavlja občino, skrbi za izvajanje njenih finančnih poslov ter njen razvoj. Ima tudi vpliv pri sprejemanju odlokov, lahko pa se zgodi, da naloge z občinske ravni preidejo na državno, in sicer če se država za to odloči in priskrbi potrebna sredstva. Županu je torej dano veliko zaupanje, na žalost pa se to zaupanje dostikrat zlorabi in za preprečevanje takšnih in drugačnih zlorab, smo ljudje ustvarili tudi zakone, ki urejajo med drugim županove pristojnosti, kazniva dejanja, prekrške ter njihove sankcije.
Župani morajo odgovarjati za svoja dejanja, v rokah države pa je, da bo to odgovornost uzakonila ter v praksi tudi preverjala, kot se spodobi za pravno državo. Glede na to, da so župani predstavniki in organ občine, morajo v skladu s pomembnostjo svoje funkcije sprejeti tudi odgovornost za svoja dejanja. V primeru, da država ne sankcionira dovolj ali sploh ne sankcionira dejanj, ki so koruptivna, neodgovorna, nepremišljena in naklepno povzročijo škodo občini, se to posledično odraža tudi na višji, torej državni ravni. Dandanes je toliko področij, ki so že urejena ampak veliko je tudi tistih, ki so urejanja še potrebna, še posebej zato, ker Evropska unija množično izdaja uredbe in je težko slediti vsem spremembam in pravzaprav na konkretni ravni vedeti, kaj sploh župan sme in ne sme v okviru zakonov ter uredb. Prekrški so razpršeni po različnih zakonih in uredbah, so tudi nepregledni in precej milostni. Kar pa pomeni odstopanje od načela jasnosti in določnosti predpisov ter slabi zaupanje v državni red.
Keywords: župan, prekršek, globa, občina, odgovornost, država, lokalna skupnost, sankcija
Published in DKUM: 14.11.2019; Views: 1712; Downloads: 143
Full text (454,25 KB) |
4. Pravna ureditev izvedbe projekta izgradnje Vodnega parka Radlje ob DraviZala Kos, 2018, undergraduate thesis Abstract: Pravna ureditev izvedbe projekta izgradnje Vodnega parka Radlje ob Dravi je glavna nit diplomskega dela. Tematika se mi zdi zanimiva, ker je kopalno jezero prvo takšne vrste v Sloveniji. Sam nastanek oziroma izgradnja ima še večji pomen, ker je projekt sofinanciran s pomočjo skladov Evropske unije, natančneje Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zdi se mi pomembno, da se državljani Slovenije zavedamo pomena vključenosti v Evropsko unijo, da vemo kakšne so naše pravice in dolžnosti in da razumemo kaj in kako je potrebno, da se takšen relativno velik projekt realizira.
Projekt kopalno jezero je projekt s katerim želi občina Radlje ob Dravi doseči večjo konkurenčnost, želi biti inovativna in ponuditi nov, turistom privlačen turistični produkt. Projekt predstavlja ključni del diplomskega dela.
Ugotavljam, da je Projekt Kopalno jezero privlačen, tako za turiste, kot tudi domačine. Kopalno jezero skupaj s pomoli ob reki Dravi, ribnikom Reš, kamp hiškami in gostinskim lokalom zaokroža celostno podobo lokacije. Lastnica Vodnega parka Radlje ob Dravi ostaja občina Radlje ob Dravi, ker pa le-ta ne želi opravljati tržne dejavnosti, prepušča upravljanje Vodnega parka Radlje ob Dravi in ostalo ponudbo v povezavi z Vodnim parkom najemojemalcu.
Keywords: Kohezijska politika, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropska unija, Občina Radlje ob Dravi, Projekt Drava kot priložnost, Projekt Kopalno jezero, turizem
Published in DKUM: 03.12.2018; Views: 1978; Downloads: 92
Full text (805,93 KB) |
5. Spodbujanje investicij v javni upraviRami Salman, 2018, undergraduate thesis Abstract: Spodbujanje investicij je teženje k izboljšavi trenutnega stanja podjetništva, trga dela in izboljšanju blaginje državljanov, hkrati pa tudi poenostaviti postopke za lažje in hitrejše spremembe v prihodnje tudi s pomočjo digitalne tehnologije, kar pa posledično vpliva tudi na okoljske probleme in posredno tudi na mnoga druga področja, kot je zdravstvo, turizem, skladni okoljski razvoj, višjo stopnjo integriranosti z drugimi državami, manjšo diskriminacijo posameznikov glede na državno pripadnost, višje zaupanje v oblast in njene organe itd. Glede na tempo spreminjanja razmer in vpliva globalizacije zahtevajo ukrepi nenehno dopolnjevanje in spremembe politike, tako da so zajeti predpisi lahko sčasoma predmet sprememb, katere je dolgoročno težje predvidet, saj je ravno naloga države, da se odzove na vsakokratne potrebe, možno pa je ugotoviti katera pot je najbolj smiselna.
Keywords: Javna uprava, naložbe, administracija, integriteta, akcijski načrt
Published in DKUM: 03.12.2018; Views: 2248; Downloads: 110
Full text (659,30 KB) |
6. Integriteta in notranja varnost v policijiNataša Jakopič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Področje, ki pokriva delo in delovanje organa policije in naslov integriteta in notranja varnost v policiji, sem izbrala na podlagi osebnega zanimanja za družbo, in družbena razmerja, zaradi vsakodnevne vseprisotnosti številnih družbenih dogodkov, ki imajo širok in daljnosežen vpliv na človeka in okolico, zaradi aktualnosti dogodkov, problemov, ki nas vsakodnevno obdajajo in so pomembni. Predvsem tudi zato, ker je družba skupek posameznikov, ki imajo vsak svoja ravnanja in dojemanja okolice, ki neposredno vplivajo tudi na ostale posameznike v družbi, in imajo ob nepravilnem ali pravilnem in pravočasnem ali zamujenem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov tudi številne posledice, ki pa ne nazadnje spet vplivajo na posameznika.
Policija je po mojem mnenju eden izmed zelo pomembnih temeljev za obstoj družbe na določenem teritoriju, saj zagotavlja njen obstoj in predvsem njeno normalno delovanje. Predstavlja globok podporni temelj vsake družbe, obenem mora nenehno iskati ravnotežje v svojem delovanju, saj se neizogibno vsak očiten previs od nevtralne sredine odrazi v družbi in okolici. Policisti, morajo za notranjo varnost države, izvajati svoje ukrepe in pooblastila v skladu s številnimi zakonsko določenimi pravicami, določbami, saj pride v nasprotnem primeru, do kršitev in odgovornosti, posledic.
Policisti morajo upoštevati vsa nerazumna ravnanja človeka v mnogih stresnih in nevarnih situacijah in ohraniti svojo strokovno avtoriteto, dostojanstvo in človeško ravnanje. Da bi svoje delo opravljali varno in uspešno morajo imeti na voljo primerno opremo, objekte, strokovna izobraževanja, psihološko pomoč strokovnjakov, in primerno plačilo za opravljeno delo in požrtvovalnost. Pomembno je, da se ljudje, ki imajo pooblastila od države za uporabo sile in podobnih ukrepov, zavedajo svojega položaja, posledic svojih ravnanj in ne nazadnje tudi vrednot in interesov, ki jih skozi svoj uradni položaj zasledujejo, branijo in varujejo.
Moj namen diplomskega dela je bil, globlje razumeti in analizirati delovanje organa policije, se seznaniti z vsemi vidiki delovanja policije, dogodki, ki jim vsakodnevno sledimo, in predvsem ugotoviti povezanost družbeno pomembnega organa z delovanjem preostale družbe in njunim vzajemnim vplivom.
Kajti družba smo mi vsi.
Keywords: integriteta, policijska etika, policijska korupcija, notranja varnost, policist, usposabljanje policistov
Published in DKUM: 23.11.2018; Views: 1666; Downloads: 193
Full text (869,44 KB) |
7. Razpolaganje s finančnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnostiRosana Klančnik, 2018, master's thesis Abstract: Občine so temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Njihov primarni namen je, da opravljajo lokalne zadeve javnega pomena. Zadeve javnega pomena so predvsem zagotavljanje javnih dobrin oz. storitev (lokalne javne službe) upravljanje z občinskim premoženjem, skrb za gospodarski razvoj, prostorski razvoj, zagotavljanje služb socialnega skrbstva, šolstva, varstva okolja, zagotavljanje in pospeševanje kulture, športa in rekreacije. Za izvajanje vseh z zakonom predpisanih nalog mora občina zagotavljati finančna sredstva bodisi, da so to njena lastna finančna sredstva, da dodatna sredstva zagotavlja država ali jih pridobi kot posojila. Občine so osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občine so pri odločanju avtonomne, s premoženjem morajo gospodariti kot dober gospodar, odločitve morajo biti sprejete v skladu s predpisi, delovanje mora biti transparentno, zagotavljati mora uresničevanje javnega interesa. Finančno premoženje občin tvorijo finančna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji in kapitalske naložbe. Viri financiranja občine so opredeljeni v zakonu o financiranju občin. Pri upravljanju in razpolaganju s finančnim premoženje pa mora spoštovati v prvi vrsti določila zakona o javnih financah, zakona o javnih gospodarskih službah, zakona o javno zasebnem partnerstvu, uredbo o razpolaganju s finančnim premoženjem in še številne druge predpise. Občina je ustanovljena s primarno nalogo zagotavljanja javnih dobrin oz. opravljanja lokalnih javnih služb. Omenjene javne službe lahko opravlja v zakonsko opredeljenih oblikah, bodisi za ustanovitvijo svojih (javnih) podjetij, bodisi s podelitvijo koncesije ali v obliki javno zasebnega partnerstva.
Temeljni finančni akt občine je proračun, ki ga občinskemu svetu predloži župan. Proračun mora biti pripravljen v skladu s predpisi in osnovnimi javno finančnimi načeli. Proračun potrdi občinski svet, potrjen proračun je podlaga za izvajanje zakonsko obveznih nalog, občinskih obveznih in neobveznih programov oz. nalog, za razpolaganje s finančnimi in stvarnim premoženjem.
Kljub več krat navedenemu dejstvu, da je občina pri sprejemanju odločitev v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s svojim premoženjem avtonomna, jo pri teh odločitvah omejuje kar nekaj zakonsko predpisanih pogojev oziroma tudi ovir. Eden osnovnih, glavni pogoj je, da vselej sledi javnemu interesu, za katerega pa se izkaže da je relativno širok pojem odvisen od vsakokratne interpretacije, ugotovitve obstoja in potrditve le –tega.
Keywords: lokalna samouprava, finančno premoženje, omejitve razpolaganja, proračun, proračunska načela
Published in DKUM: 16.10.2018; Views: 1916; Downloads: 177
Full text (526,43 KB) |
8. Skrb za zapuščene živali v občinahVesna Mihovilovič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Zapuščenim živalim se mora zagotoviti pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču, zavetišče pa je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvaja, kot gospodarska javna služba. Če je neka dejavnost potrebna za normalno delovanje družbe in je zato ni mogoče prepustiti zasebnemu sektorju v upravljanje, se jo podredi javnopravnemu režimu javne službe, ki je v organizaciji države ali lokalne skupnosti. Javne službe delimo na negospodarske in gospodarske, slednje se lahko zagotavlja v različnih oblikah: režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, s podeljevanje koncesij.
Koncesija je neke vrste pooblastilo, ki ga po predpisanem postopku in obliki, podeli država ali lokalna skupnost osebi civilnega prava, torej opravljanje neke dejavnosti se prenese v zasebno sfero, ampak ostaja pod nadzorstvom javne oblasti.
Koncesija je tudi najbolj pogosta oblika izvajanja gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču, ki se je poslužujejo Slovenske občine. Zakon o gospodarskih javnih službah točno določa po kakšnem postopku morajo izbrati koncesionarja. Prvo sprejmejo odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe, sledi koncesijski akt na podlagi katerega se objavi javni razpis, nato se o izbiri koncesionarja odloči z upravno odločbo ter z njim sklene koncesijsko pogodbo.
Občina Škofja Loka v tem delu ni spoštovala zakonodaje, kljub temu da ima sklenjeni pogodbi z dvema zavetiščema za oskrbo mačk in psov na njenem območju, pa za to ni sprejela ustrezne pravne podlage in opravila izbire izvajalca na podlagi javnega razpisa. Seveda pa ni osamljen primer, velik odstotek občin po Sloveniji skrbi za zapuščene živali, nima urejene v skladu z zakonodajo. S tem, ko niso sprejele ustrezne pravne podlage in objavile javnega razpisa, kršijo načelo ustavnosti in zakonitosti ter prepovedi diskriminacije - zagotovitev enakih možnosti za vse potencialne prijavitelje, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za zavetišča za zapuščene živali.
Keywords: zapuščene živali, zavetišče, občina, gospodarska javna služba, koncesija, koncesijski akt, koncesijska pogodba, javni razpis
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1826; Downloads: 259
Full text (905,08 KB) |
9. Primerjava ustanovitvenih aktov in vzgojno-izobraževalnih programov glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in NazarjeManca Raušl Kodrič, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Izvajanje javnega glasbenega šolstva v Sloveniji sega v leto 1816, ko je bila na naših tleh ustanovljena prva javna glasbena šola. V letu 2016 je javno glasbeno šolstvo v Sloveniji obeležilo svojo 200. obletnico. V Republiki Sloveniji danes deluje 67 glasbenih šol, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Glasbene šole v Republiki Sloveniji se ustanovijo z namenom izvajanja dejavnosti javne službe na področju kulture, vzgoje in izobraževanja. Javna glasbena šola je zavod, ki ga ustanovi občina ustanoviteljica z odlokom o ustanovitvi. Pravna podlaga za sprejem takšnega akta je statut občine ustanoviteljice, Zakon o zavodih, Zakon o organizaciji vzgoje in izobraževanja, Zakon o glasbenih šolah ter Zakon o lokalni samoupravi.
Določba 6. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja navaja, da so izvajalci osnovnega glasbenega šolstva javne glasbene šole in zasebniki. V skladu z 44. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se javna glasbena šola lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega in pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega mora biti vsaj polovica vpisanih na orkestrskih inštrumentih. V skladu z določili 7. člena Zakona o zavodih, se zavod lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Zavod se v skladu z 9. členom Zakona o zavodih ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme ustanovitelj , 8. člen Zakona o zavodih pa zajema določila o sestavinah akta o ustanovitvi zavoda.
V diplomskem delu so analizirani akti o ustanovitvah glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje. Prav tako so analizirani vzgojno-izobraževalni programi teh šol. Glavna vira na področju urejanja vzgojno-izobraževalnih programov pri nas sta Zakon o glasbenih šolah ter predmetniki za vzgojno-izobraževalne programe predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, glasbe, plesne pripravnice in plesa, sprejetih s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Keywords: glasbena šola, javni zavod, javna služba, odlok o ustanovitvi, občina ustanoviteljica, vzgojno-izobraževalni program
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1147; Downloads: 96
Full text (420,62 KB) |
10. Odgovornost ministrice oz. ministraTomaž Škerget, 2018, undergraduate thesis Abstract: Za presojanje odgovornosti ministrov oziroma državnih funkcionarjev je potrebno ločiti med pravno in politično odgovornostjo. Za pravno odgovornost je značilno, da je vsaj načelno urejena v zakonodaji, medtem ko se je politična odgovornost razvila v teoriji in praksi in načeloma ni predvidena v formalnih aktih. Politično odgovornost lahko razdelimo na individualno in kolektivno ter na drugi strani na subjektivno in objektivno. Glede prve delitve velja, da je v praksi bolj uveljavljena kolektivna odgovornost ministrov. Pri drugi delitvi pa je mogoče reči, da objektivna sodi na področje odstopa ministrov, subjektivna pa na področje razrešitve in ustavne obtožbe.
V raziskavi se je potrdil sistem zavor in ravnovesij med vejami oblasti. To se kaže tako pri imenovanju kot tudi pri razrešitvi ministrov. Predsednik vlade (izvršilna veja oblasti) predlaga ministre, državni zbor (zakonodajna veja oblasti) pa jih imenuje na njihove položaje. Pri prenehanju funkcije ministrom velja, da državni zbor sprejme njihove odstope ali predloge za razrešitev ali pa jih celo obtoži pred ustavnim sodiščem.
S presojo ministrove odgovornosti se dotaknemo razmerja med politiko in pravom. Splošno povedano velja, da je pravo bolj statično kot politika, to se izraža že v dokumentih in predpisih, ki so na področju politike veliko bolj raznoliki kot na področju prava, gre za odraz večje elastičnosti politike. Po drugi strani pa to pomeni tudi, da pravo nudi več zanesljivosti in posledično varnosti kakor politika, ki v nasprotju s pravom nima predvidenih postopkov za vse vrste sankcioniranja, prav tako pa v politiki niso dostopne vse norme. To pa v pravu ni mogoče, saj bi se s tem kršilo že ustavno načelo pravne države.
V diplomski nalogi je predstavljena še odškodninska odgovornost države za ravnanje njenih organov. Velja, da bo država ob izpolnjenih predpostavkah odgovorna tudi za ravnanje ministrov oziroma njim neposredno podrejenih organov, če so osebam povzročili škodo.
Keywords: Politična odgovornost, odgovornost ministra, politika, odgovornost države, ustavna obtožba ministra, odstop in razrešitev ministra.
Published in DKUM: 09.07.2018; Views: 1957; Downloads: 228
Full text (770,17 KB) |
