1.
Organizacija strokovnih izobraževanj v dispečerski službi zdravstvaBoštjan Čavničar, 2022, master's thesis
Abstract: Uvod: zaključno delo obravnava organizacijo strokovnih izobraževanj v dispečerski službi zdravstva. Dispečerska služba zdravstva je del službe nujne medicinske pomoči in se izvaja v dispečerskih centrih zdravstva. Sprejema klice o nujnih stanjih in aktivira ustrezne ekipe za intervencijo v najkrajšem možnem času. Delo zdravstvenega dispečerja je zelo pomembno za uspešno delovanje nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dispečer se mora redno izobraževati. Pred pričetkom dela mora opraviti osnovni tečaj in usposabljanje za delo. Osnovni tečaj mora obnoviti na tri leta. Omenjeni tečaji so predpisani v pravilniku o dispečerski službi zdravstva. Namen naloge je predstaviti delovanje dispečerske službe zdravstva s poudarkom na organizaciji strokovnih izobraževanj.
Metode: v empiričnem delu naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z metodo anketiranja. Moč povezanosti smo preverjali s Spearmanovim koeficientom korelacije in analizirali strukturne deleže. Anketirali smo petdeset zdravstvenih dispečerjev, ki delajo v dispečerskem centru v Ljubljani ali v Mariboru. Zanimalo nas je stanje na področju organizacije strokovnih izobraževanj in njihova uporabnost, zadovoljstvo s strokovnimi izobraževanji in kakšen je nivo pridobljenega znanja po opravljenih strokovnih izobraževanjih.
Rezultati: Zdravstveni dispečerji organizacijo strokovnih izobraževanj ocenjujejo kot dobro, kljub temu pa z njimi niso najbolj zadovoljni. Ugotovili smo, da je dobra organizacija statistično značilno povezana z uporabnostjo strokovnih izobraževanj, z zadovoljstvom zdravstvenih dispečerjev s strokovnimi izobraževanji in z nivojem pridobljenega znanja.
Diskusija: Zdravstveni dispečerji so s samo organizacijo strokovnih izobraževanj sicer zadovoljni, se pa kaže nezadovoljstvo v smislu pogostosti izobraževanj in sposobnostjo samostojnega dela po opravljenem izobraževanju. Bolj kot zdravstveni dispečer ocenjuje samo organizacijo, bolj je z izobraževanji tudi zadovoljen in bolj se mu zdijo uporabna. Poleg tega tudi bolje ocenjuje svoje znanje, kar je še posebej pomembno, saj lahko zdravstveni dispečer, ki ima dovolj znanja, pravilno odreagira v dani situaciji in tako pozitivno vpliva na uspešnost celotne ekipe nujne medicinske pomoči.
Zaključek: glede na ugotovitve bi predlagali bolj pogosto izvajanje strokovnih izobraževanj, poleg tega pa bi v strokovna izobraževanja vključili več terenskega in praktičnega dela, dodatno pozornost pa bi namenili še komunikaciji, množičnim nesrečam, pediatriji, nujnim stanjem in nujni medicinski pomoči.
Keywords: NMP, dispečerska služba zdravstva, dispečerski center zdravstva, zdravstveni dispečer, strokovna izobraževanja.
Published in DKUM: 30.08.2022; Views: 858; Downloads: 213
Full text (753,27 KB)