| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Organizacija strokovnih izobraževanj v dispečerski službi zdravstva
Boštjan Čavničar, 2022, master's thesis

Abstract: Uvod: zaključno delo obravnava organizacijo strokovnih izobraževanj v dispečerski službi zdravstva. Dispečerska služba zdravstva je del službe nujne medicinske pomoči in se izvaja v dispečerskih centrih zdravstva. Sprejema klice o nujnih stanjih in aktivira ustrezne ekipe za intervencijo v najkrajšem možnem času. Delo zdravstvenega dispečerja je zelo pomembno za uspešno delovanje nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dispečer se mora redno izobraževati. Pred pričetkom dela mora opraviti osnovni tečaj in usposabljanje za delo. Osnovni tečaj mora obnoviti na tri leta. Omenjeni tečaji so predpisani v pravilniku o dispečerski službi zdravstva. Namen naloge je predstaviti delovanje dispečerske službe zdravstva s poudarkom na organizaciji strokovnih izobraževanj. Metode: v empiričnem delu naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z metodo anketiranja. Moč povezanosti smo preverjali s Spearmanovim koeficientom korelacije in analizirali strukturne deleže. Anketirali smo petdeset zdravstvenih dispečerjev, ki delajo v dispečerskem centru v Ljubljani ali v Mariboru. Zanimalo nas je stanje na področju organizacije strokovnih izobraževanj in njihova uporabnost, zadovoljstvo s strokovnimi izobraževanji in kakšen je nivo pridobljenega znanja po opravljenih strokovnih izobraževanjih. Rezultati: Zdravstveni dispečerji organizacijo strokovnih izobraževanj ocenjujejo kot dobro, kljub temu pa z njimi niso najbolj zadovoljni. Ugotovili smo, da je dobra organizacija statistično značilno povezana z uporabnostjo strokovnih izobraževanj, z zadovoljstvom zdravstvenih dispečerjev s strokovnimi izobraževanji in z nivojem pridobljenega znanja. Diskusija: Zdravstveni dispečerji so s samo organizacijo strokovnih izobraževanj sicer zadovoljni, se pa kaže nezadovoljstvo v smislu pogostosti izobraževanj in sposobnostjo samostojnega dela po opravljenem izobraževanju. Bolj kot zdravstveni dispečer ocenjuje samo organizacijo, bolj je z izobraževanji tudi zadovoljen in bolj se mu zdijo uporabna. Poleg tega tudi bolje ocenjuje svoje znanje, kar je še posebej pomembno, saj lahko zdravstveni dispečer, ki ima dovolj znanja, pravilno odreagira v dani situaciji in tako pozitivno vpliva na uspešnost celotne ekipe nujne medicinske pomoči. Zaključek: glede na ugotovitve bi predlagali bolj pogosto izvajanje strokovnih izobraževanj, poleg tega pa bi v strokovna izobraževanja vključili več terenskega in praktičnega dela, dodatno pozornost pa bi namenili še komunikaciji, množičnim nesrečam, pediatriji, nujnim stanjem in nujni medicinski pomoči.
Keywords: NMP, dispečerska služba zdravstva, dispečerski center zdravstva, zdravstveni dispečer, strokovna izobraževanja.
Published in DKUM: 30.08.2022; Views: 858; Downloads: 213
.pdf Full text (753,27 KB)

2.
Prekomerna telesna teža kot dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi
Boštjan Čavničar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Prevalenca možganske kapi v zadnjih desetletjih narašča. Dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi je več, eden med njimi je tudi debelost. Diplomsko delo predstavlja možgansko kap ter dejavnike tveganja kateri vplivajo na nastanek le te. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. Prav zaradi tega je del diplomskega dela namenjen tudi vlogi medicinske sestre pri osveščanju o dejavnikih tveganja za nastanek možganske kapi. Predstavljena je tudi možganska kap in dejavniki tveganja za nastanek s posebnim poudarkom prekomerni telesni teži. V empirične delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali ambulante splošne medicine. Z raziskavo smo ugotavljali ali pacienti različnih starosti poznajo dejavnike, ki vplivajo na nastanek možganske kapi, ali se zavedajo, da je prekomerna telesna teža velik dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da so anketiranci dobro informirani o dejavnikih tveganja, prekomerno telesno težo pa so uvrstili med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi. Informacije so dobili iz različnih virov, največ iz knjig in revij, sledi preko televizije, nato od osebnega zdravnika in medicinskih sester.
Keywords: možganska kap, dejavniki tveganja, prekomerna telesna teža, ambulanta splošne medicine, medicinska sestra, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Published in DKUM: 14.06.2010; Views: 4989; Downloads: 686
.pdf Full text (966,49 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica