| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Relationship between a doctor and a patient with mental disorder
Blanka Kores-Plesničar, 2016, original scientific article

Abstract: Quality relationship between a doctor and a patient with mental disorder is pivotal to successful treatment. The doctor, the patient and the environment contribute numerous factors to this relationship. There are also ethical and legal aspects to consider, and above all, it is intrinsically linked with the patient's trust. However, the relationship between a doctor and a patient with mental disorder may lead to crossing professional boundaries and even to their violation. Crossing boundaries means deviating from normal standards of practice that does not exploit or harm the patient, and can be even beneficial to the later; violation of boundaries is harmful to the patient and serves primarily for satisfying the needs of the doctor. Education and learning ethical norms and communication techniques represent the foundation of all professional relationships.
Keywords: doctors, patients, relationship, mental disorders
Published: 08.10.2018; Views: 320; Downloads: 65
.pdf Full text (300,94 KB)
This document has many files! More...

2.
VPLIV POLIMORFIZMOV GENA ZA ADENOZINSKE RECEPTORJE (ADORA) NA SIMPTOMATIKO SHIZOFRENIJE IN POJAVNOST EKSTRAPIRAMIDNIH NEŽELENIH UČINKOV ANTIPSIHOTIČNIH ZDRAVIL
Arijana Turčin, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Shizofrenija označuje skupino psihotičnih motenj, ki sodijo med hude duševne motnje, nevrodegenerativne in progresivne narave. Prevalenca shizofrenije v splošni populaciji je od 0.5 do 1.0 %, značilno pa se pojavi pri mladih odraslih (moški: med 17. in 25. letom starosti, ženske: med 25. in 35. letom). Pri shizofreniji se pojavijo motnje mišljenja, zaznavanja, čustvovanja in vedenja, kakor tudi kognitivne motnje. Značilen je delno ali popolnoma okrnjen stik z realnostjo. Zdravimo jo na različne načine, najpogostejša zdravila pri shizofreniji so antipsihotiki. V raziskavi smo preučevali vpliv polimorfizmov adenozinskih (ADORA) in dopaminskih (DRD) receptorjev na pojav produktivne psihopatološke simptomatike pri shizofreniji, kakor tudi vpliv na nastanek ekstrapiramidne simptomatike ob prejemanju antipsihotične terapije. Naša raziskava je potekala v dveh delih. V eno skupino so bili vključeni pacienti v akutni fazi bolezni, prva epizoda ali akutni relaps shizofrenije, v drugo skupino pa pacienti na vzdrževalnem zdravljenju v stabilni fazi shizofrenije. Pacienti so se z vključitvijo v raziskavo strinjali s podpisom. V obeh vzorcih smo ocenjevali psihopatološko in ekstrapiramidno simptomatiko ob prejemanju antipsihotikov. Pri vseh bolnikih smo opravili genotipizacijo na skupno 22 izbranih polimorfizmih v ADORA1, ADORA2A, ADORA3, DRD1 in DRD2. Polimorfizmi so bili izbrani s pomočjo podatkovne zbirke SNP ameriškega National Center for Biotechnology Information (NCBI), HapMap, ter »tagger pairwise« metodo programskega kompleta HaploView. Vse dobljene podatke smo statistično obdelali s programskim paketom STATISTICA 7 za Windows. Za preliminarno preverjanje statistične pomembnosti porazdelitve kvantitativnih kliničnih spremenljivk med različnimi genotipi smo uporabili analizo variance (ANOVA), analizo kovariance pa smo opravili z metodo MANCOVA. Preverili smo Hardy-Weinbergovo ravnotežje, kakor tudi vezavno neravnovesje (LD) med SNP. Analizo haplotipov smo opravili s programom R-project. V raziskavo je bilo vključenih 74 pacientov v akutni fazi shizofrenije in 127 pacientov v neakutni fazi, ki so prejemali vzdrževalno antipsihotično terapijo. S psihopatološko simptomatiko pri shizofreniji so bili povezani polimorfizmi ADORA1 rs3766566, ADORA2A rs2236624 in ADORA2A rs2298383, ter haplotipi ADORA1 CTCAACG, ADORA3 TGTTGT, DRD1 TG in DRD1 CA. Z ekstrapiramidnimi neželenimi učinki antipsihotikov so bili povezani polimorfizmi ADORA2A rs35320474 (tardivne diskinezije), ADORA2A rs5751876 (akatizija), DRD1 rs4532 (akatizija) in DRD1 rs5326 (akatizija), ter haplotipi ADORA1 CTTGATG (akatizija), ADORA1 CTCAACG (akatizija), ADORA2A TCCTG (parkinsonizem), ADORA3 TGTTGT (parkinsonizem), ADORA3 CACTAC (akatizija), ADORA3 CACTAT (akatizija in tardivne diskinezije), DRD1 TG (parkinsonizem, akatizija, tardivne diskinezije), DRD1 TA (akatizija) in DRD1 CG (akatizija). Naša raziskava predstavlja prvo tovrstno študijo polimorfizmov adenozinskih receptorjev v možganih pri akutnih in neakutnih pacientih s shizofrenijo, s katero smo ugotovili, da bi lahko opazovani polimorfizmi v ADORA1, ADORA2A in ADORA3 z nevromodulacijo vplivali tako na psihopatološko simptomatiko, kot na ekstrapiramidno simptomatiko, povzročeno z antipsihotiki.
Keywords: shizofrenija, adenozin, nevromodulacija, polimorfizmi, psihopatologija, ekstrapiramidna simptomatika, antipsihotiki, farmakogenomika
Published: 08.03.2017; Views: 720; Downloads: 130
.pdf Full text (6,83 MB)

3.
4.
5.
FORENZIČNA PSIHIATRIJA IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE NA ENOTI ZA FORENZIČNO PSIHIATRIJO
Barbara Topić, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena forenzična psihiatrija, ki deluje na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor. Področje in ustanovitev Enote za forenzično psihiatrijo je pomembna novost v Sloveniji in je edina Enota za celotno državo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti delovanje diplomirane medicinske sestre na Enoti za forenzično psihiatrijo. Metodologija raziskovanja: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, ki temelji na kvalitativni metodologiji, izvedli smo individualno vodeni intervju z diplomirano medicinsko sestro, ki vsebuje 19 vprašanj odprtega tipa. Rezultati: Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da medicinske sestre nimajo nobenih dodatnih izobraževanj za delo na Enoti za forenzično psihiatrijo, vendar se poskušajo same udeleževati različnih mednarodnih konferenc. Zdravstvenega nega forenzičnega pacienta je podobna zdravstveni negi na ostalih oddelkih psihiatrije z razliko, da ima velik poudarek na varovanju pacientov, zaposlenega osebja in okolice, zato so potrebna znanja tudi s področja pravosodja in sodstva. Sklep: Delo s forenzičnimi pacienti ni enostavno, potrebno je ustrezno znanje in izkušnje s področja zdravstvene nege pacienta z duševno motnjo ter znanje iz pravosodja. Stičišče vseh področij je temelj dobre in kakovostne zdravstvene nege ter kompleksen proces, kjer je vloga vseh izjemno pomembna, jedro terapevtskega tima in njegovo delovanje je tisti temelj brez katerega zdravstvena obravnava forenzičnega pacienta ne bi mogla delovati. Zaupanje v timu in skupno iskanje rešitev za posameznega pacienta predstavlja prioriteto med zaposlenimi in pacientom.
Keywords: Forenzična psihiatrija, forenzični pacient, medicinska sestra, terapevtki odnos, zdravstvena nega
Published: 07.12.2015; Views: 1832; Downloads: 278
.pdf Full text (967,04 KB)

6.
SODELOVANJE ČLANOV NEGOVALNEGA TIMA S SVOJCI PACIENTOV Z DEMENCO
Alja Kamenik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V življenju pacienta z demenco imajo pomembno vlogo njegovi svojci. Velikokrat prav oni odločajo v imenu pacienta, sodelujejo z zdravstvenimi delavci in iščejo rešitve za boljše življenje obolelega svojca. Člani negovalnega tima jim moramo pri tem pomagati in jih razbremeniti. V diplomskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, so predstavljene vrste demence, njeni vzroki in simptomi, komunikacija s pacientom z demenco, težave, s katerimi se sooča tako pacient z demenco kot njegov svojec. Demenca je degenerativna bolezen, skupek znakov in simptomov, ki se pojavljajo različno glede na starost pacienta ter vrsto bolezni. Simptomi demence so odvisni od vrste in stopnje demence in se iz dneva v dan spreminjajo. V empiričnem delu je predstavljena analiza vprašalnika, ki so ga izpolnili svojci pacienta z demenco, za katerega skrbijo v domačem okolju. V raziskavi je sodelovalo Društvo Spominčica Šentjur. Svojci so vprašalnike izpolnjevali na različnih koncih Slovenije v sklopu skupine za samopomoč. Vprašanja so se nanašala na ravnanje članov negovalnega tima v primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstva, s katerimi so se srečali svojci pacienta z demenco. Rezultati so pokazali, da svojci niso popolnoma zadovoljni s sodelovanjem s člani negovalnega tima, jim pa zelo zaupajo. Življenje s pacientom z demenco je težko in stresno. Svojci se večkrat znajdejo v stiski in dilemi. Takrat jih moramo člani negovanega tima poslušati in najti ustrezno rešitev za dano situacijo. Svojci, ki se udeležujejo skupine za samopomoč v sklopu Društva Spominčica, dobijo nasvete zdravstvenega delavca, prav tako pa se lahko pogovorijo z drugimi svojci
Keywords: demenca, starost, zdravstvene nega, svojci, zadovoljstvo, sodelovanje, člani negovalnega tima
Published: 20.10.2015; Views: 849; Downloads: 148
.pdf Full text (2,43 MB)

7.
8.
Terapija s pomočjo konja pri motnjah avtističnega spektra
Natalija Purgaj, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Motnja avtističnega spektra je biološko utemeljena, pervazivna razvojna motnja v različno težkih oblikah. Prisotno je nenormalno ali moteno vedenje, ki se kaže pred tretjim letom starosti. Težave so značilne na socialnem področju, v interakciji, komunikaciji, pojavlja se utesnjeno, stereotipno, ponavljajoče se vedenje. Prisotne so lahko tudi druge nespecifične težave. Motnja avtističnega spektra ni ozdravljiva, lahko pa se blažijo njeni simptomi z raznimi edukacijami, modifikacijskimi vedenji, logopedijo, terapijo z zdravili in tudi s terapijo z živalmi. Potreben je multidisciplinaren pristop. Namen diplomskega dela je opisati značilnosti in simptome avtizma, diagnostične postopke in možnosti obravnave ter zdravljenja. Ena izmed možnih oblik obravnave je terapija s pomočjo konja, ki je tudi podrobneje predstavljena. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom, kritično obdelavo ter interpretacijo tuje in domače literature. Odgovori na raziskovalna vprašanja so podani na podlagi analize in primerjave znanstvenih spoznanj na področju terapija s pomočjo konja pri avtizmu. Številne raziskave dokazujejo, da terapija s pomočjo konja pri avtizmu izboljšuje komunikacijo, socialno interakcijo, koncentracijo in kognitivne spremembe.
Keywords: avtizem, motnja avtističnega spektra, terapija s pomočjo konja, terapija s pomočjo konja pri avtizmu.
Published: 10.12.2014; Views: 1463; Downloads: 329
.pdf Full text (476,48 KB)

9.
Zdravljenje in rehabilitacija odvisnosti od alkohola
Doroteja Kramberger, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena problematika odvisnosti od alkohola, s čimer označujemo vrsto bolezenskih stanj, ki so posledica kroničnega čezmernega uživanja alkoholnih pijač. Odvisnost od alkohola je kronična bolezen, ki posameznika prizadene na telesnem, duševnem in socialnem področju, ter predstavlja velik problem tako za posameznika, kot tudi njegovo družino in okolje. Bolezen odvisnosti od alkohola ima relativno dolg čas nastajanja, ki se začne z zgodnjim alkoholnim obdobjem, sledi kritično obdobje, ki lahko traja od 15 do 20 let, in potem kronično, ko je oboleli lahko tudi tik pred tem, da umre. V diplomskem delu je predstavljen sindrom odvisnosti od alkohola s pomočjo domače in tuje literature. V teoretični analizi je opredeljen pojem sindroma odvisnosti od alkohola in pomen njegovega zdravljenja. Predstavljene so tudi epidemiološke raziskave o pivskem vedenju v Sloveniji. Iz analize literature je razvidno, da je odvisnost od alkohola v svetu in pri nas zelo pogost problem. Čeprav je zdravljenje napredovalo se je potrebno osredotočiti predvsem na dejavnike, ki povečujejo tveganje za razvoj sindroma odvisnosti od alkohola in s tem zmanjšati pojavnost odvisnosti. Ob pojavu odvisnosti pa je potrebno čim zgodnejše zdravljenje.
Keywords: alkohol, sindrom odvisnosti od alkohola, družina, posledice, zdravljenje, rehabilitacija, medicinska sestra
Published: 12.07.2013; Views: 1981; Downloads: 432
.pdf Full text (488,18 KB)

10.
Seznanjenost mladih s škodljivimi vplivi alkohola
Emina Komes, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu na temo seznanjenost mladih s škodljivimi vplivi alkohola, je predstavljen problem uživanja alkohola med mladimi in poučenost mladih o škodljivi rabi alkohola. V teoretičnem delu so predstavljeni alkohol kot pijača in njegovi stranski učinki, ki se pojavljajo ob pitju. Opisan je mladostnik v medosebnih odnosih in pogostost poseganja po alkoholnih pijačah. V nadaljevanju je opredeljena preventiva pitja alkoholnih pijač in zdravstveno – vzgojno delo medicinske sestre ter promocija zdravja z zdravstveno vzgojo na primarni in sekundarni ravni. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je potekala aprila leta 2011 med dijaki starimi od 15 do 20 let na eni izmed strokovnih šol v severno vzhodni Sloveniji in eni izmed srednjih šol v osrednji Sloveniji. Rezultati raziskave kažejo, da veliko dijakov pogosto sega po alkoholnih pijačah vseh vrst, kljub vedenju, da alkohol škoduje zdravju. Večina je alkohol poskusila že zelo zgodaj in ga postopoma vključuje v svoje življenje, nemalokrat v tolikšni meri, da so opiti. Ugotovili smo, da so dijaki o alkoholu in njegovih učinkih na telo in duševnost dovolj osveščeni, te informacije pa so jim bile v največji meri posredovane s strani šole. Največ mladostnikov bi se v morebitni stiski zaradi alkohola obrnilo na starše, manj pa na prijatelje, internetne strani svetovanja mladostnikom ter šolsko socialno delavko.
Keywords: alkohol, odvisnost od alkohola, mladostnik, medicinska sestra, preventiva, zdravstvena vzgoja
Published: 07.01.2013; Views: 1316; Downloads: 223
.pdf Full text (775,82 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica