| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Organizacijska klima in zadovoljstvo izvajalcev zdravstvene nege z delom v enoti covid intenzivne terapije
Bine Halec, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Organizacijska klima in zadovoljstvo sta pomembna faktorja, ki ju je treba spremljati. Motivirani in zadovoljni zaposleni ustvarjajo pozitivno organizacijsko klimo, ki predstavlja ključ do uspešnosti pri delu. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako izvajalci zdravstvene nege, ki so zaradi epidemije koronavirusa COVID-19 bili premeščeni v COVID intenzivno terapijo, ocenjujejo organizacijsko klimo znotraj nje in stopnjo njihovega zadovoljstva pri delu. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 anketirancev, ki delo opravljajo v enoti COVID intenzivne terapije. Anketne vprašalnike smo analizirali in obdelali z uporabo računalniških programov Microsoft Excel in IBM SPSS 22.0. Rezultati: Ugotovili smo, da so izvajalci zdravstvene nege v povprečju z delom v enoti COVID intenzivne terapije zadovoljni. Pomanjkljivosti so se izkazale glede vodstva, neposredno nadrejenih in delovnih pogojev. V zvezi z organizacijsko klimo nismo opazili bistvenih razlik med izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota je enota intenzivne terapije, ter izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota ni enota intenzivne terapije. Razprava in sklep: Ugotovitve raziskave so pokazale, da izvajalci zdravstvene nege kljub naporu delo in organizacijo v enoti COVID intenzivne terapije ocenjujejo kot zadovoljivo.
Keywords: organizacijska klima, zadovoljstvo, medicinska sestra, COVID-19, enota intenzivne terapije.
Published: 22.11.2021; Views: 141; Downloads: 46
.pdf Full text (1,29 MB)

2.
Kakovost življenja oseb s Pompejevo boleznijo
Bine Halec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Pompejeva bolezen spada med redke prirojene metabolne bolezni, pri kateri je odsoten ali primanjkuje encim alfa-glukozidaza. Zaradi kopičenja glikogena v mišičnih celicah pride do slabšanja mišične moči, posledično tudi do močnih bolečin ter napredujočih težav z dihanjem. Edini način zdravljenja je zdravljenje z encimsko nadomestno terapijo, ki bolezenski proces močno upočasni. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv bolezni na kakovost življenja ter negovalne probleme, ki pri takšni osebi nastopijo. Raziskovalne metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil intervju z bolnico, ki ima diagnosticirano Pompejevo bolezen. Intervju je bil posnet, dobesedno zapisan in analiziran. Kodirana je bila vsaka vrstica in obdržane so bile le smiselne kode, katere se nanašajo na naš raziskovalni problem. Kode so bile nato smiselno kategorizirane. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da Pompejeva bolezen vpliva na kakovost življenja bolnice. Po analizi intervjuja smo izpostavili proste kode, ki smo jih razvrstili v pet podkategorij, ki se nanašajo na: sprejetje bolezni, pomoč bližnjih, težave zaradi bolezni, izvajanje vsakodnevnih aktivnosti in zdravljenje. Prav tako je bilo izpostavljenih sedem negovalnih problemov, s katerimi se bolnica srečuje ter podana navodila, ki bi jih glede na problem svetovali bolnici. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da Pompejeva bolezen močno vpliva na kakovost življenja. Pri bolniku pride do številnih težav na različnih področjih življenja. Pomembno je, da bolna oseba v takšni situaciji dobi ustrezno pomoč s strani svojih bližnjih.
Keywords: Pompejeva bolezen, encimska nadomestna terapija, kakovost življenja.
Published: 19.07.2019; Views: 1254; Downloads: 331
.pdf Full text (795,19 KB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica