| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KAKOVOST BIVANJA STANOVALCEV Z DEMENCO V SONČNEM DOMU
Bernarda Mlakar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Temelj uspešne obravnave starostnika z demenco je spoštljiv in zaupljiv odnos. Spoštovanje starostnikove osebnosti, preteklosti, njegovih želja in potreb je osnova za delo. Na osnovi interakcijskega modela medosebnih odnosov Hildegard E. Peplau želimo prikazati celostno obravnavo stanovalcev, ki obolevajo za boleznijo demence v institucionalnem varstvu. Ocenili smo, da kakovost bivanja zadosti pričakovanja svojcev. Ugotovili smo tudi, da zdravstveno negovalna služba spodbuja empatični odnos, zagotavlja občutek varnosti, aktivno in pozitivno okolje ter da so svojci seznanjeni z boleznijo. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 svojcev v sodelovanju s stanovalci z demenco. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s katerim smo ugotovili, da namestitev v Sončnem domu nudi prijaznejši, kakovostnejši in manj boleč proces bivanja, pa tudi mirnejše in manj krizno življenje svojcev nameščenih. Raziskava je pokazala, da je za kakovost življenja v domu najpomembnejše strokovno usposobljeno osebje v zdravstveni negi. Zaposleni smo s svojci vzpostavili dober odnos in jih pritegnili k aktivnemu sodelovanju, ki pozitivno vpliva na počutje stanovalcev in na ohranjanje njihovih sposobnosti. Za aktivnosti, ki jih izvajamo pri stanovalcih z demenco, pa bi bilo potrebno dvigniti kadrovske normative.
Keywords: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, kakovost, svojci.
Published: 21.12.2009; Views: 2960; Downloads: 548
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
OTROŠKE LJUDSKE IGRE NEKOČ V OBČINI SEVNICA IN NJIHOVA UPORABNOST DANES
Bernarda Androjna Mlakar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali in predstavili ljudske igre, ki so se včasih igrale v občini Sevnica, ter ugotavljali, kakšna sta njihova vloga in pomen v današnjem času. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otrokov razvoj, opredelili smo pojem ljudske igre in njen vpliv na gibalni razvoj, socialno učenje ter predstavili gibanje v povezovanju z drugimi področji dejavnosti in možnosti uporabe ljudskih iger na drugih področjih dejavnosti. Raziskava, ki smo jo predstavili v empiričnem delu, je pokazala, da ljudske igre, za katere imamo marsikdaj občutek, da so že nekaj preživelega, starega, med nami še živijo in niso izgubile svoje vrednosti. Ugotovili smo, da se ljudske igre na današnje otroke prenašajo pretežno v vrtcu, starši pa so se jih naučili od prijateljev. Razlika med prejšnjo in današnjo generacijo je tudi v prostoru, kjer se igrajo. Anketirani starši so se igrali predvsem v naravi, sedaj pa je ta odstotek precej manjši. Starši vlogo ljudskih iger v današnjem času vidijo pretežno v druženju z vrstniki, ohranjanju kulturne dediščine in gibanju. Opažamo, da se otroci večino iger, ki so jih poznali tudi njihovi starši, še igrajo, nekaj pa se jih je pozabilo in jih otroci ne poznajo več.
Keywords: predšolski otrok, ljudske igre, gibanje, socialno učenje, medpodročno povezovanje, vrtec, starši, kulturna dediščina.
Published: 10.09.2010; Views: 3616; Downloads: 322
.pdf Full text (351,42 KB)

3.
Usmeritve za delo z osebami z demenco v domovih za starejše
Bernarda Mlakar, 2016, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili fenomen demence, pristope obravnave oseb z demenco, najpogostejše oblike varstva, organizirane bivalne modele in institucionalno varstvo ter zakonske podlage, standarde in normative za obravnavo oseb z demenco v domovih za starejše. Metodologija raziskovanja. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, sestavljenega iz petnajstih vprašanj pol odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 39 domov po Sloveniji, ki izvajajo storitve institucionalnega varstva za osebe z demenco starejše od 65 let in več. Rezultate ankete smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da v domovih za starejše najpogosteje izvajajo integrirano obliko varstva oseb z demenco, tako meni 51,2 % vprašanih, 42,9 % jih je mnenja, da imajo v domu organizirano integrirano obliko oskrbe IV, kar je tudi prevladujoča oblika. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da 35,7 % vprašanih meni, da domovi za starejše najpogosteje zagotavljajo varnost osebam z demenco z metodo osebnega spremljanja. Ugotovili smo tudi, da 24 % domov, kar je tudi najpogosteje, namešča na oddelek osebe z demenco, ki so v domu že dlje časa in so naknadno zbolele za demenco na podlagi mnenja psihiatra. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da imajo domovi za starejše pri obravnavi oseb z demenco veliko izkušenj in strokovnega znanja, so usmerjeni v razvijanje in uvajanje novih modernih konceptov dela ter v zagotavljanje kakovostnih bivalnih razmer. Učinkovit razvoj in uspešnost dela pa bo v prihodnosti vsekakor tudi odvisna od naklonjenosti vladnih institucij, ukrepov državne, mednarodne in evropske politike, spreminjanja zdravstvenih reform ter nacionalnih strategij.
Keywords: Demenca, fenomen demence, modeli, metode, koncepti, usmeritve in celostna obravnava oseb z demenco, domovi za starejše, oddelki za demenco, oskrba ter pristopi v zdravstveni negi.
Published: 16.06.2016; Views: 1857; Downloads: 247
.pdf Full text (1,33 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica