Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Zniževanje KPK v odpadni vodi s Fentonovim reagentom
Bernarda Kuster, 2017, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali je z uporabo Fentonovega reagenta mogoče znižati onesnaženost odpadne vode z organskimi spojinami, izraženo s kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Fentonov reagent pomeni reakcijo med železovimi ioni Fe2+ in vodikovim peroksidom, pri čemer nastanejo visoko reaktivni hidroksilni radikali, ki razgrajujejo organske spojine. Pripravili smo sintetične vzorce odpadne vode s huminsko kislino in tioureo. V nadaljevanju smo čistili tudi realno kompostno izcedno vodo. Eksperimente smo izvajali pri različnih pogojih Fentonove reakcije, tako da smo spreminjali maso FeSO4 × 7H2O, ki smo ga uporabili kot vir Fe2+, razmerje med reagenti, čas trajanja reakcije in pH-vrednost. Učinek čiščenja smo v glavnem spremljali z merjenjem KPK, absorbance in motnosti. Ugotovili smo, da je bila Fentonova reakcija primerna za čiščenje sintetičnih vzorcev odpadne vode s huminsko kislino in kompostne izcedne vode, medtem ko za sintetične vzorce odpadne vode s tioureo znižanja KPK nismo dosegli. Najbolj učinkovito znižanje KPK je pri obdelavi sintetične odpadne vode s huminsko kislino znašalo 97,40 %, dosegli pa smo ga pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,2 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 3, pH = 3, t = 60 min. Najučinkovitejše znižanje KPK pri obdelavi kompostne izcedne vode je doseglo 64,08 % pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,6 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 5, pH = 4,5, t = 30 min.
Keywords: odpadna voda, huminska kislina, tiourea, kompostna voda, kemijska potreba po kisiku, Fentonov reagent.
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1776; Downloads: 241
Full text (1,65 MB)

VPLIV VAN DER WAALSOVIH SIL NA TVORBO ASOCIIRANIH MOLEKUL
Bernarda Kuster, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je preučiti vpliv van der Waalsovih sil na tvorbo asociiranih molekul. V ta namen smo izbrali površinsko aktivne snovi, ki imajo amfifilne lastnosti in vplivajo na povšinske in medfazne napetosti ter pri določeni koncentraciji, imenovani kritična micelna koncentracija (CMC), tvorijo molekulske skupke, ki jim pravimo micele. Kritično micelno koncentracijo smo določili trem površinsko aktivnim snovem: heksadeciltrimetilamonijevemu bromidu, tetradeciltrimetilamonijevemu bromidu in n dodeciltrimetilamonijevemu bromidu. Eksperimente smo izvajali pri temperaturah 25 °C, 30 °C in 35 °C s klasično konduktometrično metodo. Na osnovi rezultatov smo analizirali vpliv van der Waalsovih sil na proces asociacije molekul v micele. Za izbrano temperaturno območje smo ugotovili, da vrednosti kritične micelne koncentracije rastejo s povišanjem temperature in da se z višanjem števila C atomov v molekuli površinsko aktivne snovi kritične micelne koncentracije znižujejo. Po izračunu stopnje ionizacije micele α, stopnje vezave protiiona β in standardne Gibbsove proste energije pri micelizaciji 〖∆G〗_mic^°, smo ugotovili, da so vrednosti standardne Gibbsove proste energije pri micelizaciji v vseh primerih negativne in s podaljševanjem alkilne verige v molekuli padajo, kar si razlagamo kot krepitev privlačnih van der Waalsovih sil, ki posledično povzročijo nastanek micele pri nižji vrednosti kritične micelne koncentracije.
Keywords: van der Waalsove sile, specifična prevodnost raztopin, površinsko aktivna snov, kritična micelna koncentracija, heksadeciltrimetilamonijev bromid, tetradeciltrimetilamonijev bromid, n-dodeciltrimetilamonijev bromid
Published in DKUM: 22.09.2014; Views: 2092; Downloads: 149
Full text (2,44 MB)

Search done in 0.02 sec.